Terasirane pokrajine

Terasirane pokrajine, ki predstavljajo poseben kmetijski in ekološki sistem, so razporejene po celem svetu. Glede na njihove raznolike pojavne oblike lahko pravzaprav govorimo o raznovrstnih kmetijskih in ekoloških sistemih. V mnogih okoljih so v razvitih civilizacijah nastajale skozi dolga tisočletja. V njih se prepleta harmonično sožitje med človekom in naravo, marsikje se v njih zrcali tudi sožitje med ljudmi. Terasirane pokrajine so pokrajine s posebno vrednostjo, v katerih se zrcali kreativnost človeka in njegova sposobnost prilagajanja naravnim razmeram. Njihove kmetijske terase na eni strani zagotavljajo hrano za preživetje, na drugi pa imajo neprecenljivo znanstveno, kulturno, zgodovinsko, ekološko, estetsko, celo psihološko, filozofsko in religiozno vrednost.

Pokrajinsko izjemno raznolika Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kmetijskimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar se razlikujejo po pogostnosti, obliki, namenu in sodobni funkciji. Terasirane pokrajine lahko opredelimo kot kompleksen pokrajinski sistem, v katerem so občutljivo uravnoteženi njegovi naravnogeografski in družbenogeografski podsistemi. Sodobni procesi kot sta globalizacija in ekonomske integracije močno vplivajo na sisteme terasiranih pokrajin. Na perečo in aktualno problematiko ter poseben pomen terasiranih pokrajin v sodobnosti opozarja Honghejska deklaracija o ohranjanju in razvoju kmetijskih teras, ki je bila sprejeta novembra 2010 v okviru Prve svetovne konference o terasiranih pokrajinah.

Kljub pomembni pokrajinotvorni vlogi kmetijskih teras z redkimi izjemami tej tematiki v slovenski znanosti nismo namenjali dovolj pozornosti. To velja po svoje še posebej za geografijo, ki ji kompleksen, vzročno-posledični pristop tako rekoč narekuje razkriti številne neznanke v oblikovanju terasne pokrajine, njenem ustroju, dogajanjih v njej ter prebivalstvenih in gospodarskih učinkih na vzdrževanje in intenzivnost rabe teras.

Z urejanjem kmetijskih teras so kmetovalci so zadržali več vlage in podaljšali talno vlažnost, uspešno pa so preprečevali negativne učinke erozije, tudi erozije prsti ob močnih nalivih. Odtok vode so uravnavali z nagibom terasne ploskve proti pobočju ali od njega stran. Z uravnanimi terasnimi ploskvami so si olajšali delo pri obdelovanju zemljišča, precejšnjo težavo pa je predstavljala in še vedno predstavlja ureditev dovoznih poti. Zlasti v vinogradništvu, pa tudi v sadjarstvu, vrtnarstvu in avtarkičnem poljedelstvu je bilo pridobivanje kmetijskih zemljišč s terasiranjem pomembno tako v gričevnatem kot v hribovitem svetu.

Glede na rabo tal oziroma različno vrsto pridelovanja razlikujemo poljedelske, vinogradniške in sadjarske terase. V Slovenski Istri so terase urejali že v antiki. V zadnjih desetletjih tako po obsegu kot po aktivnosti močno prevladujejo vinogradniške terase. Terasirane vinograde zaradi uveljavitve mehanizirane pridelave najdemo po vsej državi.

Temeljni cilj projekta je kompleksno geografsko vrednotenje terasiranih pokrajin, ki bo temeljilo predvsem na izdelavi celovite in sistematične tipologije slovenskih terasiranih pokrajin, statistični analizi soodvisnosti sistema kmetijskih teras in drugih pokrajinskih sistemov ter opredelitvi večplastnega pomena terasiranih kulturnih pokrajin za sodobno družbo. Projekt naj bi odgovoril na vprašanja, v kolikšni meri kmetijske terase v sodobnosti prispevajo k pomenu, prepoznavnosti in gospodarski sestavi posameznih pokrajin ter na dileme, kako upravljati s tveganji, ki se v številnih slovenskih terasiranih pokrajinah pojavljajo zaradi urejanja (intenzivna kmetijska dejavnost) ali propadanja (zemeljski plazovi) oziroma spreminjanja kmetijskih teras.

Za podrobnejše raziskave smo po naravnogeografskih tipih slovenskih pokrajin izbrali pilotna naselja: za sredozemska gričevja Krkavče v Koprskih brdih, za sredozemske planote Merče na Krasu, za alpska visokogorja Rut nad Baško grapo, za alpska hribovja Smolevo južno od Železnikov, za alpske ravnine Rodine zahodno od Begunj na Gorenjskem, za dinarske planote Dečjo vas na vzhodu Suhe krajine, za dinarska podolja in ravnike Veliko Slevico pri Velikih Laščah in za panonska gričevja Jeruzalem v vzhodnem delu Slovenskih goric.