Oddelek za geoznanosti
Vodja
dr. Matej Lipar
Usmeritve
O oddelku
Oddelek za geoznanosti se ukvarja z zemeljskimi naravnimi pojavi in procesi. Osredotoča se na preučevanje oblik zemeljskega površja in procesov, ki ga oblikujejo (geomorfologija), kraške procese in pojave (krasoslovje), preučevanje kamnin in sedimentov (geologija), raziskovanje snežne odeje ter ledenih teles vključno z ledeniki in ledenimi jamami (znanost o kriosferi), analizo preteklih in sedanjih atmosferskih vzorcev in pojavov (paleo-klimatologija) ter razširjenost in značilnost rastlinskega in živalskega sveta na podlagi zemeljskih oblik (biogeografija).
Dinamični procesi, kot so erozija, zemeljski plazovi, snežni plazovi, poplave in seizmične dejavnosti, ki nenehno oblikujejo in spreminjajo zemeljsko površje, lahko ponekod povzročijo tudi škodo. V okviru Oddelka za geoznanosti zato preučujemo tudi naravne nesreče, katerega temeljna usmeritev je preventiva pred naravnimi nesrečami, delo pa obsega znanstveno analizo naravnih nesreč, obravnavanje vzrokov in posledic naravnih nesreč ter preučevanje sposobnosti družbe za soočanje z njimi, predvsem z vidika prilagajanja in prožnosti.
Preučevanje zajema širok spekter terenskega dela vključno s kartiranjem, vzorčenjem vode, kamnin in sedimentov, monitoringom jamske klime, jamskih in površinskih ledenih teles ter erozije in denudacije. Preučevanje prav tako zajema širok spekter laboratorijskega dela, v okviru česar deluje Fizičnogeografski laboratorij v prostorih Raziskovalne postaje Barje. Ne nazadnje preučevanje zajema tudi vsestransko uporabo orodij geografskega informacijskega sistema (GIS), pri čemer se delo oddelka močno prepleta z Oddelkom za geoinformatiko.
Oddelek je bil ustanovljen 14. oktobra 1994 kot Oddelek za geoekologijo, v Oddelek za fizično geografijo je bil preimenovan leta 2002, od leta 2025 pa deluje kot Oddelek za geoznanosti. Prvi vodja oddelka je bil dr. Mauro Hrvatin, od leta 2008 do 2022 pa dr. Matija Zorn. Od leta 2022 dalje je vodja oddelka dr. Matej Lipar.
