Kulturna pokrajina v precepu med javnim dobrim, zasebnimi interesi in politikami

V projektu se osredotočamo na podeželsko kulturno pokrajino, ki jo odločilno oblikuje kmetijstvo. Izhajamo iz stališča, da je pokrajina kompleksna celota s tremi glavnimi deležniki: 1) kmetovalci oziroma lastniki zemljišč , 2) drugimi državljani in 3) strokovnjaki in odločevalci. Navedene skupine deležnikov so notranje raznolike, v odnosu druga do druge pa jih zaznamuje nepoznavanje drugih in pomanjkanje komunikacije. Pokrajina je zato zelo pogosto stičišče konfliktov.

Namen
Zagotoviti uravnotežen razvoj kulturne pokrajine, ki bo upošteval kompleksnost, zapleteno strukturo, večplastno vlogo in pomen ter multifunkcionalnost podeželske pokrajine in zadovoljeval vse vpletene deležnike, njihove potrebe, pričakovanja, zahteve in tudi številne procese, ki usmerjajo njen razvoj, njene značilnosti, funkcije in storitve.

Z namenom pridobitve vpogleda v delovanje posamezne kulturne pokrajine bomo izvedli terenske študije na treh pilotnih območjih (Ljubljansko barje, Kras, Območje Triglavskega narodnega parka). Na pilotnem območju nas bo zanimalo:

• kateri pokrajinski gradniki sestavljajo kulturno pokrajino,
• kdo z njimi upravlja,
• komu prinašajo koristi,
• katere koristi kulturna pokrajina prinaša ostalim prebivalcem,
• kaj je v pokrajini javno in kaj skupno dobro,
• odnos prebivalcev do njihove kulturne pokrajine,
• interesi in iniciative prebivalcev po vključitvi v upravljanje njihove pokrajine in podobno.

Skupaj z domačini in lokalnimi deležniki bomo izvedli delavnice, na katerih se bomo pogovorili o zgoraj omenjenih temah.

Utrinek iz delavnice v Čadrgu 2. decembra 2015

Cilji raziskave

• opredeliti pokrajino v kontekstu javnega dobrega, skupnega dobrega in javnega interesa;
• ugotoviti, kako in v kolikšni meri na gospodarjenje s pokrajino vplivajo tržne razmere in vrednote, dojemanje in tradicija na eni strani ter politike in različni ukrepi na drugi;
• analizirati učinke politik na pokrajino in ugotoviti, kakšno pokrajino favorizirajo izbrani ukrepi;
• osvetliti vlogo kmetovalca ne le kot pridelovalca hrane in krme, ampak tudi lastnika in državljana oziroma člana lokalne skupnosti;
• osvetliti vlogo, pričakovanja in potrebe splošne javnosti, ki nima v lasti zemljišč, je pa upravičena do koriščenja javnega dobrega, ki ga nudi pokrajina;
• analizirati poglede in načrte oblikovalcev politik; v kolikšni meri jih zanima pokrajina kot celota in v kolikšni meri samo parcialni sektorski vidiki;
• analizirati, ali obstajajo razlike med deležniki v odnosu do pokrajine in identificirati morebitne ovire med deležniki za njihovo sodelovanje ter opredeliti možnosti za trajnostno gospodarjenje s pokrajino;
• ugotoviti, ali zavarovanje v obliki krajinskih parkov vpliva na spremenjene vzorce gospodarjenja s pokrajino na eni strani in odnos državljanov/lokalne skupnosti do pokrajine na drugi.
• analizirati, ali obstajajo razlike v odnosu do pokrajine (v luči javnega dobrega) med splošno in strokovno javnostjo.

Rezultati

• Šmid Hribar, M., Urbanc, M. 2016: The nexus between landscape elements and traditional practices for cultural landscape management. Biocultural diversity in Europe (Environmental history), 523-537. Springer International Publishing.
• Mednarodna delavnica o upravljanju s skupnimi viri in njihove povezave z ekosistemskimi storitvami
• Vključitev v Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje.
• Šmid Hribar, M., Urbanc, M., Bole, D. 2015: Public And Common Goods in the Cultural Landscape. Geografski vestnik 87-2.
• Vključitev v mednarodno partnerstvo Satoyama pubude - IPSI (International partnership for the Satoyama initiative)