Bright Future
Vodja projekta na ZRC
Dr. David Bole-
Naslov v izvirniku
Bright future for black towns: reinventing European industrial towns and challenging dominant post-industrial discourses
-
Kratica
SVETLA PRIHODNOST
Sodelavci
Dr. David Bole, Peter Repolusk, Dr. Primož Pipan, Dr. Jernej Tiran, Doc. dr. Jani Kozina, Dr. Manca Volk Bahun, Dr. Primož Gašperič, Dr. Drago Kladnik, Dr. Janez Nared, Dr. Rok Ciglič, Dr. Peter Kumer, Dr. Maruša Goluža-
ID oznaka
H6-8284 (B)
-
Trajanje projekta
1. marec 2017–1. marec 2020 -
Povezava na SICRIS
SVETLA PRIHODNOST -
Vodilni partner
-
Vodja projekta
dr. David Bole
-
Finančni vir
H2020
ARRS
Partnerji
The Young Foundation , Social Life Limited, Univerza v Amsterdamu, Univerza v Bukarešti , Univerza Vzhodne Finske, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi
V okviru projekta Svetla prihodnost bomo s preučevanjem posameznih primerov iz petih držav (Slovenije, Finske, Nizozemske, Romunije in Združenega kraljestva) skušali prepoznati prednosti, ki lahko postanejo gonilo novega razvoja za mala industrijska mesta. Natančneje, poskušali bomo zaznati družbene in institucionalne inovacije, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja v njih in so posebej prikrojene potrebam malih industrijskih mest. Konkretno to pomeni, da bomo raziskovali skupaj z lokalno skupnostjo (t. i. participativno raziskovanje) in določili ali na novo razvili produkte, storitve in lokalne dejavnosti.
V projektu bomo skušali dokazati, da obstajajo razvojne alternative in da industrijska mesta niso nujno problematična in obsojena na propadanje. Slovensko pilotno območje je Velenje. V njem bomo aktivirali in motivirali tamkajšnjo lokalno skupnost, da bo, oborožena z znanjem in sposobnostmi, ki izhajajo iz industrijske dediščine, prepoznala nove gospodarske, družbene in druge dejavnosti (kulturna industrija, turizem, izobraževanje …), ki bodo izboljšale kakovost življenja v njej.
Projekt omogoča, da slovenski raziskovalci med prvimi v Evropi naslovimo vprašanja načrtovanja malih industrijskih mest. V preteklosti se je večina raziskav ukvarjala z velikimi, globalnimi metropolami in povsem zanemarjala manjša in monostrukturna mesta. Ker je slovenski urbani sistem v primerjavi z ostalimi evropskimi državami izrazito drugačen – imamo le dve »mesti« v evropskem merilu in prevlado manjših krajev z zaposlitvijo v industriji – je to vprašanje pomembno tudi za Slovenijo.
GOSTUJOČI AVTORJI O MALIH INDUSTRIJSKIH MESTIH:
Delovni paket 1: Vodenje projekta in komunikacija
Cilji: a) vodenje raziskovalnega in administrativnega dela projekta; b) skrb za stalno zunanjo evalvacijo kakovosti znanstvenega dela; c) komunikacija raziskovalnih rezultatov zainteresirani in splošni javnosti.
Delovni paket 2: Sistematizacija in konceptualizacija industrijskega mesta
Cilji: glavni cilj je bil razumeti pomen in vlogo industrijskih mest v evropskem urbanem sistemu in predlagati njihov konceptualni model za zdajšnje in prihodnje raziskovanje. Odgovorili smo na tri povezana raziskovalna vprašanja:
1. Kakšne so značilnosti in uspešnost industrijskih regij v Evropi?
2. Kakšne so značilnosti in uspešnost malih in srednjevelikih industrijskih mest v Sloveniji, Romuniji, na Finskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji?
3. Katere so podobnosti in razlike med malimi in srednjevelikimi industrijskimi mesti v teh državah, tudi v primerjavi s trendi na evropski ravni?
Rezultati:
Delovni paket 3: Primerjalna analiza industrijskih mest: tranzicije, posebnosti in narativi
Cilji: razumeti tranzicijske procese evropskih industrijskih mest v različnih razvojnih fazah v njihovem nacionalnem kontekstu. To bomo dosegli z raziskovanjem njihove družbene zgodovine in njenega vpliva na vidne simbole v sodobnosti. Tranzicijske vzorce bomo preučevali z lokalnimi narativi, ki nudijo alternativne in ljudske poglede na (post)industrijski razvoj. Z njihovo pomočjo bomo razkrili sociokulturne elemente, ki so ponavadi slabo zastopani v raziskovanju in politikah, ter morebitne negativne in pozitivne izkušnje v industrijskih mestih, ki nam bodo pomagali prepoznati prihodnje družbene in institucionalne inovacije. To bomo napravili s primerjalno analizo pilotnih mest v petih državah.
Rezultati:
Delovni paket 4: Prepoznava družbenih in institucionalnih inovacij v industrijskih mestih
Cilji: prepoznati družbene in institucionalne inovacije, ki lahko spodbudijo preobrazbo ali obuditev industrijskih mest v Evropi. Raziskali bomo družbene razsežnosti tranzicije: na eni strani prek koncepta družbene trajnosti, na drugi strani pa z vključitvijo ključnih lokalnih deležnikov z različnih sektorjev s serijo delavnic z vodenimi razpravami. Poudarek bo na družbenih in institucionalnih inovacijah, ki krepijo organizacijsko sposobnost in prožnost.
Delovni paket 5: Priporočila za alternativni urbani razvoj industrijskih mest
Cilji: promocija in podpora inovativnim socialnim in institucionalnim rešitvam v urbanih razvojnih strategijah. Predvideni rezultati:
- novi upravljavski in politični cilji, prilagojeni malim industrijskim mestom in njihovemu prihodnjemu razvoju
- priročnik in politična priporočila za deležnike.
V spletni aplikaciji Atlas industrije in industrijskih mest v Evropi si lahko uporabniki izrišejo 30 kart, ki prikazujejo prostorske vzorce industrijske dejavnosti, na ravni Evrope ter podrobneje na ravni Slovenije, Nizozemske, Romunije in Finske. Uporabniku je omogočen interaktiven in enostaven prostorski pregled različnih razsežnosti industrije v Evropi, zlasti v manjših industrijskih mestih.
Primerjalno mednarodno poročilo o gospodarski uspešnosti in krajevnih značilnostih industrijskih regij v Evropi predstavlja rezultate prvega delovnega sklopa projekta. V njem je podan pregled značilnosti industrije v Evropi in v petih državah, ki sodelujejo v projektu (Slovenija, Romunija, Finska, Nizozemska, Združeno kraljestvo).
V analizi slovenskih malih in srednjevelikih inudstrijskih mest smo skušali prepoznati njihove socio-ekonomske značilnosti in jih primerjati z državno ravnjo. Analiza temelji na sekundarnih podatkih, 34 spremenljivkah na temo zaposlovanja, gospodarske uspešnosti, demografije, življenjskega okolja in volilnega vedenja. Izvedena je na ravni 212 občin.
Poročilo o industrijski semiotiki v Velenju skuša prepoznati prevladujoče lokalne industrijske narative, in sicer z opazovanjem grajenega okolja, muzejskih razstav, turistične in kulturne ponudbe, uradnih občinskih simbolov, zemljepisnih imen in lokalnih razvojnih dokumentov. Ugotovitve temeljijo na lastnih opazovanji in inventarizaciji industrijskih simbolov ter pogovorih z domačini.
Poročilo o narativah lokalnih prebivalcev v Velenju odstira dominantne in skrite/alternativne narative (post)industrijskega razvoja mesta. Narative smo iskali v povezavi z različnimi obdobji industrializacije, razvojem mesta in lokalno identiteto. Ugotavljali smo, če kolektivno zavedanje, spomini, čustva in refleksije ustvarjajo skrite narative, ki niso skladne z uradnimi, ki jih omenjajo mestne strategije in promocijski material.
Namen skupnega poročila o alternativnih pogledih na (post)industrijski razvoj je ugotoviti, kako je industrijska preteklost prisotna v mestni pokrajini vsakega od petih pilotnih mest in kako se sklada z uradno narativo, ki jo podpirajo mestne oblasti. Rezultati temeljijo na opazovanju mestnih pokrajin, intervjujih, analizi lokalnih strategij in dokumentov, lokalnih medijev, kulturnih proizvodov in zgodovinskih virov. Dodatno so predstavljeni alternativni pogledi in interpretacije (post)industrijskega razvoja. V sklepu so podane skupne značilnosti obravnavanih mest.
V poročilu o oceni družbene trajnosti v Velenju je podana ocena, ki bo uporabljena kot podlaga za poznejše prepoznavanje družbenih in institucionalnih inovacij, ki lahko pripomorejo k uspešni preobrazbi malih industrijskih mest v Evropi.
V poročilu o rezultatih 4. delovnega paketa smo se osredotočili na prepoznavanje družbenih inovacij v industrijskih mestih (primer Velenja). Ugotovili smo, da ima Velenje ugodno okolje za družbeno inoviranje zaradi svoje bogate industrijske kulture, ki vključuje sposobnost sodelovanja, pionirski duh, visoko inovacijsko zmogljivost in razvit občutek solidarnosti.
V sinteznem poročilu je predstavljena primerjalna analiza rezultatov 4. delovnega paketa. Cilj je bilo iskanje idej za družbene inovacije v kontekstu reševanja lokalnih izzivov, s katerimi se soočajo mala industrijska mesta. Rezultati temeljijo na participativni raziskavi v vsakem od petih pilotnih mest.
Strateški dokument ponuja politična priporočila in analize glede vloge družbenih inovacij v preobrazbi in prestrukturiranju malih industrijskih mest.
Priročnik osvetljuje in sintetizira glavne izzive petih pilotnih mest in prek političnih priporočil opredeljuje možne poti za spopadanje z njimi. Uporaben je tudi za deležnike v ostalih industrijskih mestih s podobnimi značilnostmi in potjo razvoja.