Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Center odličnosti FABRICA – geografija Krasa
Kratica:
FABRICA
Sodelavci:
, , , , , , , , ,
dr. Franci Petek
, , , ,
 
Trajanje:
1. januar 2006–1. januar 2008
Opis

Geografija Krasa je del projekta Kras v okviru centra odličnosti FABRICA. Za monografijo smo pripravili poglavji Ljudje in Raba tal ter del poglavja Kamnine in relief, pripravili pa smo tudi gradivo za kartografsko in spletno ponazoritev vsebin. Opremili smo ga s številnimi zemljevidi, grafikoni, shemami in fotografijami. Leta 2008 smo gradivo za poglavja, pri katerih smo sodelovali, uredniško pripravili za tisk in sodelovali tudi pri korekturah postavljenega besedila. Zadolženi smo bili tudi za pripravo kartografskega ter izbor in obdelavo fotografskega gradiva, zato sta bila kar dva člana Inštituta imenovana v uredniški odbor.

MAPA LJUDJE

Na prebivalstveno in poselitveno podobo obravnavanega območja v jugozahodni Sloveniji so v prvi vrsti vplivali naravne razmere ter geopolitični in prometni položaj. Prebivalstvo spada med najpomembnejše prvine kulturne pokrajine, saj se najhitreje spreminja in močno vpliva na pokrajinske spremembe. Obdobje stagniranja z občasno šibko rastjo števila prebivalcev sta prekinili svetovni vojni in z njima povezani dogodki. V zahodnem delu se je nazadovanje zaustavilo šele v zadnjih desetletjih, medtem ko je še vedno značilno za večino vzhodnega dela pokrajine. V podrobnem so med posameznimi območji precejšnje razlike, povezane zlasti s prometno dostopnostjo, bližino delovnih mest, čezmejnim komuniciranjem, ustreznimi bivalnimi razmerami ter možnostmi za obdelovanje zemlje. Obravnava značilnosti poselitve se osredotoča na naselja in njihovo zgradbo; dotika se tudi tradicionalne kmečke hiše. Večinoma gručasta naselja, ki praviloma izkoriščajo južne, zavetrne in strateško ugodne lege postajajo proti vzhodu vse redkejša. Kras in Vipavska dolina, pa tudi privlačnostno zaledje Ljubljane, ki sega globoko v Notranjsko podolje, v zadnjem času postajajo privlačni za naselitev, s čimer so povezane korenite prostorske spremembe. Nekdanja kmečka naselja se spreminjajo v bivalna območja večinoma nekmečkega prebivalstva, stalna bivališča se spreminjajo v počitniška. Večjo selitveno dinamiko beležijo naselja, kjer je zagotovljena možnost novogradenj zunaj strnjenega vaškega jedra. Za vzhodni del obravnavanega območja je z izjemo predelov ob pomembnejših prometnicah še vnaprej značilna depopulacija. ki jo v najbolj izrazitih neugodnih okoliščinah zaznamuje razkroj tradicionalne kulturne pokrajine. Ohranjanje značilne pokrajinske podobe, ki je zaščitni znak Krasa, Vipavske doline, Notranjskega in Pivškega podolja, pa tudi drugih z manjšimi deli vključenih pokrajin, mora temeljiti na nadzorovanem prebivalstvenem razvoju in vzdrževanju kulturne pokrajine, kar je predpogoj in obenem izziv smotrnega sonaravnega načrtovanja.
V delovnem sklopu so obravnavane naslednje tematike:
• poselitev, razporeditev prebivalstva in spreminjanje števila prebivalcev,
• vitalne značilnosti prebivalstva s poudarkom na rodnosti, umrljivosti, naravnem prirastu,
• starostna in spolna sestava prebivalstva,
• etnična, jezikovna in verska sestava prebivalstva,
• družbenogospodarske značilnosti prebivalstva s poudarkom na aktivnosti, zaposlenosti, brezposelnosti in izobraženosti,
• dnevna mobilnost in selitvena dinamika prebivalstva,
• družine in gospodinjstva,
• razporeditev naselij in značilnosti naselbinskega sistema,
• urbanizacija in suburbanizacija,
• stanovanja s poudarkom na velikosti, starosti in načinu ogrevanja,
• regionalni razvoj s poudarkom na človeških virih.


Spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. (slika v večji ločljivosti)


Ostarela Kraševka pri vezanju vinske trte. Matevž Lenarčič


Sežana, gospodarsko, prometno, izobraževalno, znanstveno in kulturno središče slovenskega dela Krasa, je med najhitreje rastočimi naselji na obravnavanem območju. Matevž Lenarčič
 

MAPA RABA TAL

Delovni sklop na obravnavanem območju kraških in flišnih pokrajin obravnava rabo tal. S tem izrazom v geografiji opredeljujemo človekovo delovanje v pokrajini v najširšem pomenu, poleg tega je raba tal v precejšnji meri prilagojena naravnim razmeram. Z razmerji med zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje – skupaj pašniki in travniki, gozdovi, pozidano, drugo) lahko ugotovimo, kako ugodne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev, prevladujočo kmetijsko usmerjenost, pa tudi splošne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v določeni pokrajini. Na obravnavanem območju je značilna močna prevlada gozda, ki porašča kar 70 % celotnega ozemlja, kmetijskih zemljišč pa je samo 25 %. V primerjavi s celotno Slovenijo je gozdov za šestino več, kmetijskih zemljišč pa za skoraj polovico manj. Znotraj obravnavanega območja so v rabi tal precejšne razlike in tudi zato lahko govorimo o geografsko heterogenem območju. Morda najbolj očitna je dokaj ostra meja uspevanja vinogradov, ki so omejeni na Kras in Vipavsko dolino. Zaradi tega in zastopanosti drugih kategorij obdelovalnih zemljišč imata ti dve pokrajini znotraj obravnavanega območja podpovprečen delež gozdov, ostale pokrajine pa praviloma nadpovprečnega. O pokrajinskih procesih še več povedo spremembe rabe tal. V prvi polovici 19. stoletja, ko je bilo na območju Slovenije največ kmetijskih zemljišč, je gozd preraščal le tretjino obravnavanega območja. Že takrat pa so po gozdnatosti izstopali Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Menišija. Zlasti na Krasu in v Pivškem podolju so takrat močno prevladovali travniki in pašniki.
V delovnem sklopu so izpostavljena naslednja temeljna raziskovalna vprašanja:
• Kakšna so bila na obravnavanem območju razmerja med temeljnimi zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje, gozdovi, pozidano, drugo) v preteklosti in kakšna so v sodobnosti?
• Kakšni sta smer sprememb rabe tal (ogozdovanje, ozelenjevanje, intenzifikacija, urbanizacija) in njena intenzivnost (močna, zmerna, šibka)?
• Kje so spremembe rabe tal najmanj in kje najbolj očitne, s čimer lahko opredelimo kakovost struktur (naravnih, tradicionalnih, zgodovinskih, sodobnih) kulturne pokrajine?
• Kako lahko poglavitne ugotovitve uporabimo v prostorskem načrtovanju obravnavanega območja in usmerjanju življenja v njem?


Dejanska raba tal leta 2002. (slika v večji ločljivosti)


Obdobno poplavljeno dno Planinskega polja je primerno le za manj kakovostne travnike. Matevž Lenarčič.
 


Pri pogozdovanju krasa so imeli zelo pomembno vlogo ženske in otroci.


Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Križ–Šepulje leta 2005. (slika v večji ločljivosti)

Rezultati

Ključne povezave

Vodja projekta

Partnerji

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU • Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU • Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU

Finančni vir

Evropska unija

Ključne besede

geografija • geografija krasa • relief • demogeografija • prebivalstvo • naselja • raba tal • pokrovnost • varstvo okolja • Kras