CARE4CLIMATE
Vodja projekta na ZRC
Dr. Matej Gabrovec-
Naslov v izvirniku
Spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 s pogledom na 2030–promocija trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in v blaženje podnebnih sprememb usmerjeno rabo tal z namenom prehoda v nizkoogljično družbo
-
Kratica
LIFE IP CARE4CLIMATE
Sodelavci
Dr. Matej Gabrovec, Dr. Jernej Tiran, Dr. David Bole, Dr. Rok Ciglič, Dr. Petra Rus, Dr. Manca Volk Bahun, Dr. Erik Logar, Dr. Mauro Hrvatin, Dr. Matjaž Geršič, Peter Repolusk, Dr. Primož Pipan, Dr. Maruša Goluža, Dr. Nika Razpotnik Visković-
ID oznaka
LIFE17 IPC/SI/000007
-
Trajanje projekta
1. januar 2019–31. december 2026 -
Vodilni partner
-
Vodja projekta
-
Finančni vir
Evropski program LIFE, Sklad za podnebne spremembe
ARIS
Partnerji
Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Inštitut Jožef Štefan – Center za energetsko učinkovitost, Gradbeni inštitut ZRMK, Inštitut za politike prostora, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor, EKO SKLAD, Slovenski okoljski javni sklad, Fakulteta za gradbeništvo, prometno, inženirstvo in arhitekturo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gozdarski inštitut Slovenije , ZUM, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
LIFE IP CARE4CLIMATE je vseslovenski, nacionalni projekt, ki se osredotoča na tiste aktivnosti, za katere je bilo ocenjeno, da predstavljajo največjo oviro pri uspešnem doseganju zastavljenih ciljev in imajo kot take tudi največji potencialni učinek za uspešno zmanjšanje toplogrednih plinov. V projektu sodelujejo partnerji tako iz javnega, nevladnega kot tudi zasebnega sektorja.
Vsebinsko je razdeljen na sklope, ki odražajo sklope ukrepov, ki jih predvideva Operativni program. Gre za sektorje, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov: promet, kmetijstvo oziroma raba tal, raba energije v storitvenem sektorju in gospodinjstvih in emisije, ki nastanejo zaradi odlaganja odpadkov.
Aktivnosti projekta obsegajo pokrivajo zelo širok spekter: od ozaveščevalnih aktivnosti, priprave smernic, orodij, usposabljanja ključnih deležnikov, do praktičnih prikazov dobrih praks za prehod v nizkoogljično družbo.
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU bo v okviru sklopa trajnostne mobilnosti pripravljal smernice za integracijo javnega potniškega prometa (akcija C3.1).
Več informacij najdete na spletni strani projekta.
1. faza (do konca leta 2020):
Prva faza akcije bo izvedena v več korakih. Najprej bomo na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov prepoznali glavne koridorje JPP z največjim številom vozačev, kjer bi izboljšana storitev trajnostnih potovalnih načinov bistveno pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za vsaj dva koridorja bomo pripravili analizo kakovosti in konkurenčnosti storitev JPP. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in ustreznimi organi JPP bomo predlagali rešitve (prilagoditve, izboljšave), skupaj s priporočili za njihovo udejanjanje. Priporočila bodo obsegala uskladitve voznih redov med prevozniki, uvedbo taktnega voznega reda, uvedbo hitrih avtobusnih linij in druge mehke ukrepe.
V prvi fazi bomo nadgradili in posodobili obstoječi načrtovalec poti na državni ravni (platforma integriranega JPP-ja). Zdajšnja platforma, ki jo upravlja Ministrstvo za infrastrukturo, vključuje podatke o železniških, medkrajevnih in mestnih avtobusnih prevozih za Ljubljano in Maribor, ne pa tudi ostalih mestnih avtobusnih prevozih v Sloveniji. Platforma je bila nazadnje nadgrajena maja 2017, zato vozni redi niso točni in so za potnike neuporabni. Izboljšave bomo pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in lokalnimi prevozniki.
Posebno pozornost bomo namenili storitvi »od vrat do vrat« in zadnjemu delu poti. Zaradi velikega deleža ljudi, ki živijo na redko poseljenih podeželskih območjih, bo treba izvesti pametne in kakovostne rešitve na lokalni ravni (prevozi na klic, integracija javnih in šolskih avtobusnih prevozov) v navezavi na bližnje vozlišče JPP, saj na teh območjih klasični javni prevoz ni ekonomsko upravičen. Pripravili bomo tudi smernice na podlagi zbranih dobrih praks iz Slovenije in tujine.
2. faza (od leta 2021 do 2026):
Oblikovali bomo MaaS platformo na podlagi izkušenj in dobrih praks iz izbranih evropskih mest in regij (Dunaj, Göteborg, Helsinki). Na podlagi rešitev iz Ljubljane, pripravljenih v drugem projektu, bo platforma razširjena na regionalno in državno raven ter bo vsebovala vse informacije o mobilnostnih možnostih. Uporabniki bodo predvidoma na njej lahko tudi rezervirali storitev prevoza.
- Analiza dostopnosti javnega potniškega prometa s prepoznavanjem glavnih vrzeli v njegovi ponudbi (izroček)
- Analiza dnevne mobilnosti in ugotavljanje glavnih koridorjev javnega potniškega prometa (izroček)
- Predlog novega modela povračila potnih stroškov (izroček)
- Analiza kakovosti storitve in konkurenčnosti JPP ter predlogi možnih izboljšav (izroček)
- Smernice za organizacijo javnega potniškega prometa na podeželju (izroček)
- Shema izboljšanega javnega potniškega prometa v izbranih koridorjih (izroček)
- Zasnova mobilnosti kot storitve v Sloveniji (izroček)
- V hribe z javnim prevozom (spletna aplikacija)
- Usmeritve za vzpostavljanje trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih (izroček)
- Predlog novega modela povračila stroškov prevoza na delo: posodobljena različica (izroček)
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.