Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji

Raziskovalna vrzel: Ukrepanje na področju lavinske preventive se je doslej osredotočalo na gradbene ukrepe, kot so pregrade, galerije, v zadnjem času pa so pogostejši negradbeni ukrepi, med katerimi izpostavljamo s podatki podprto upravljanje. Pomemben del tega je tudi spremljanje in analiza součinkovanja podnebnih, vremenskih in snežnih razmer ter snežnih plazov, kar naslavljamo s tem projektom.

Vsebina projekta: V dosedanjem delu smo analizirali predvsem vpliv nekaterih geografskih stalnic in subjektivnih dejavnikov na snežne plazove,  v  tem projektu pa se bomo posvetili geografskim spremenljivkam. Analizirali bomo vpliv podnebnih dejavnikov in snežne odeje na snežne plazove v slovenskih Alpah.

odnebni dejavniki in snežna odeja so občutljivi na antropogeno pogojene spremembe podnebja,  ekstremni snežni plazovi so odličen kazalnik »nove realnosti«, kjer prihaja do povečanja ekstremov in vzpostavljanja doslej neznanih povezav. 

Tudi globalno so snežni plazovi poleg gozdnih požarov najpogostejša sekundarna naravna nevarnost, zato jih v projektu obravnavamo kot konvergenčne pojave, povezane s podnebnimi spremembami. Snežni plazovi se namreč pojavljajo na nadmorski višini blizu izoterme 0°C, zato se hitro odzivajo na podnebne spremembe, ki so povečale pogostost in intenzivnost gravitacijskih tokov nasploh. 

V zadnjih letih plazovi pogosteje dosežejo dolinska dna (1979, 2006, 2014 in 2021), kar je posledica pogostejših ekstremnih padavinskih dogodkov. Plazove povzročajo močna neurja, ki prinašajo obilne snežne padavine, močne vetrove in temperaturna nihanja. Trendi so očitni: na Kredarici (Julijske Alpe, 2514 m) so od leta 1952 trikrat izmerili več kot 100 cm novega snega v 24 urah, vse v zadnjem desetletju.  V zadnjih 20 letih je bilo 17 dni z višino novozapadlega snega nad 70 cm, tri v obdobju 2000–2010, v zadnjem desetletju pa jih je bilo osem.

Taki dogodki se pojavljajo v ciklih,  obstaja pozitivna povezava med od severnoatlantsko oscilacijo (NAO) in zimskimi padavinami,  enako smo ugotovili za naše Alpe. Izjemna situacija v prvih mesecih 2021, ko so plazovi dosegli dolinska dna, je po razmerju med NAO in višino snežne odeje trajala do maja.

Pričakovani rezultati projekta: V projektu bomo na primeru snežnih plazov raziskali nove povezave med vremenskimi dejavniki kot geografsko spremenljivko in snežnimi plazovi. Njihovo pojavnost bomo ugotavljali z monitoringom na dveh gorskih lokacijah in jo presojali glede na značilnosti vremena in snežne odeje.

Dolgoročne meteorološke podatke za Julijske Alpe bomo pridobili iz podatkov meteorološke postaje Kredarica (2514 m) in Zelenica (1500 m). Standardne meritve snežne odeje potekajo na meteoroloških postajah Kredarica in Zelenica, ki zbirata podatke o količini padavin, višini novozapadlega snega in višini snežne odeje. Na lokaciji Zelenica jih bomo dopolnili z meritvami temperature snega na površini (IR merilnik) in v profilu snežne odeje. Podatke o značilnostih podnebja in snežne odeje bomo vzporejali s podatki video plazovnega monitoringa (visoko)gorskih pokrajin na Triglavu (ktl.zrc-sazu.si) in Zelenici, kjer posnetke pridobivamo s kamero Mobotix M24M, ki je nameščena na vremenski postaji Zgornji plot. Podatke o povezanosti podnebja in geografskih spremenljivk s snežnimi plazovi, ki jih bomo pridobili z meritvami, bomo evaluirali z dendrokronološko analizo na lokaciji Zelenica, ki smo jo izbrali zaradi poraslosti pobočij z gozdom in znane lavinske nevarnosti.

Raziskava bo omogočila boljše napovedi in pravočasna opozorila, izboljšala prostorsko načrtovanje, dvignila splošno in posebne ravni upravljanja s tveganji zaradi naravnih nesreč.