Skip to main content

Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa

Opis

Raziskovalna vrzel: V primerjavi s sosednjimi alpskimi državami je v Sloveniji vprašanje snežnih plazov premalo poznano in preučeno ter se ga, kar je najpomembneje, ne obravnava celovito. Dobro je poskrbljeno za odziv po dogodkih, pomanjkljivi pa so analiza pojavljanja snežnih plazov, njihovo napovedovanje in zato tudi obvladovanje nevarnosti. Zaradi večjih obremenitev okolja in individualizacije rabe zemljišč je večja potreba po razumevanju procesov na območjih, ki so nagnjena k nastanku snežnih plazov.

Vsebina projekta: V projektu se bomo posebej posvetili vplivu reliefa, ki oblikuje območje proženja, gibanja po plaznici in odlaganje plazovine. V Sloveniji so snežni plazovi pogosti. Po razsežnostih se ne morejo primerjati z drugimi naravnimi nesrečami, pri katerih »… je ogroženo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročena škoda na kulturni dediščini in okolju v takšnem obsegu, da je … treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva …« (Mikoš 2014, 309), a vpliva na človeka. 
Čeprav je bivališča prilagodil plazovitim območjem, v zadnjih desetletjih človek spet bolj posega na nevarna območja: večje je število prebivalcev in njihova mobilnost, v gore segajo prostočasne dejavnosti. Zato snežni plazovi v Alpah vodijo po številu žrtev ter vplivajo na prometno in turistično infrastrukturo: v Sloveniji so večkrat zaprti odseki cest (prelaz Vršič), železniške proge (Jesenice–Most na Soči) in turistični objekti, kot sta smučišči Vogel in Kanin.
Zaradi podnebnih sprememb in pogostejšega poseganja na nevarna območja bodo snežni plazovi v prihodnje večji izziv za upravljanje pokrajin. Bodo sicer redkejši, a obsežnejši zaradi pogostejših ekstremnih padavinskih dogodkov; na Kredarici pod Triglavom so v zadnjem desetletju že dvakrat izmerili več kot 120 cm novega snega v 24 urah. Pogostejša je tudi debela snežna odeja v nižjih legah spomladi, s čimer je povezan nastanek do sedaj manj znanih zdrsnih plazov, ki so posledica hitrega in poznega prehoda tople jeseni v snežno zimo.
V primerjavi s sosednjimi alpskimi državami je problematika snežnih plazov v Sloveniji slabo poznana, predvsem pa ni obravnavana celovito. Tako kot pri večini naravnih nesreč, se tudi pri snežnih plazovih z njimi najpogosteje soočamo šele po njihovi pojavitvi. Dobro sta urejena odziv in pomoč ob tovrstnih nesrečah, ne pa tudi analiza pojavov ter napovedovanje in upravljanje nevarnosti. Zaradi vedno večjega obremenjevanja in individualizacije rabe prostora narašča potreba po razumevanju plazovitih območij, zaščitnih ukrepih in upravljanju pokrajin s snežnimi plazovi.

Pričakovani rezultati projekta: V projektu bomo izdelali lavinsko klasifikacijo reliefa za model pojavljanja snežnih plazov in jo testirali na lokalni ravni ter izdelali Lavinski atlas in Smernice za upravljanje nevarnosti snežnih plazov v slovenskih Alpah.
Pripomogli bodo k prožnosti, s tem pa večji varnosti in zmanjševanju ogroženosti prebivalstva. Ker je to prvi temeljni projekt na temo snežnih plazov na področju geografije, bo imel velik družbeni in strateški učinek. Lavinski atlas in Smernice bosta kot rezultat projekta zgled za soočanje z ostalimi naravnimi nesrečami, ki pogosto prizadenejo alpski prostor.

Slika 1: Potek projektnih aktivnosti.


Faze projekta

V projektu bomo:
1) nadgradili dosedanja spoznanja in zapolnili vrzel poznavanja odvisnost pojavljanja snežnih plazov od značilnosti reliefne podlage, kot so naklon, ukrivljenost, hrapavost in dolžina pobočij ter izdelali lavinsko klasifikacijo reliefa. V tem oziru bomo analizirali značilnosti različnih reliefno-lavinskih tipov, kot so območja brez snežnih plazov, območja proženja snežnih plazov in območja nastanka različnih tipov plazov, kot so pršni ali talni plazovi, območja grebenov, kjer so pogoste opasti, območja premikanja plazovine, kjer so pomembni dolžina pobočij in reliefna razčlenjenost z grapami in hrapavost površja ter območja odlaganja, ki so pomembna z vidika nevarnosti zasutja stavb ali infrastrukture.
2) Analizo bomo obogatili s študijami primerov. Na Vršiču, Zelenici in v Torki bomo opravili fizičnogeografske analize, vključno s snemanjem z brezpilotnim letalnikom in sedimentološkimi analizami, ki bodo podprle lavinsko klasifikacijo reliefa. Gibanje plazovine bomo na izbranih primerih analizirali z dostopnimi fizikalno-dinamičnimi modeli. Rezultate bomo dopolnili z dendrokronološkimi analizami, ki dajejo vpogled v pretekle pojave in v Sloveniji še niso bile uporabljene za analizo dinamike, vplivnega območja in učinkov snežnih plazov. 
3) Rezultate bomo prikazali v Lavinskem atlasu, ki bo javnost ozaveščal o lavinski nevarnosti in seznanjal s preteklimi dogodki.
4) Preučili bomo vpliv podnebnih sprememb na snežne plazove v Sloveniji in prispevali k boljšemu razumevanju prostorsko-časovnega pojavljanja snežnih plazov za prihajajoče obdobje.
5) V Smernicah za upravljanje nevarnosti snežnih plazov podali odgovor na izziv, kako na regionalni in krajevni ravni najti učinkovite načine za zmanjševanje gospodarske in pokrajinske škode, ki jo povzročajo snežni plazovi.

Galerija:


Rezultati

V okviru tega projekta bo izdelana in na lokalni ravni preizkušena klasifikacija reliefa za model pojavljanja plazov, izdelali bomo plazovni atlas in oblikovali smernice za obvladovanje nevarnosti snežnih plazov v slovenskih Alpah.

Rezultati projekta bodo prispevali k prožnosti in s tem večji varnosti ter zmanjšali nevarnost za prebivalstvo. Ker je to prvi raziskovalni projekt, ki se osredotoča na plazove v geografiji, bo imel velik družbeni in strateški učinek. Atlas plazov in smernice bodo uporabni tudi kot model za upravljanje drugih naravnih nesreč, ki vplivajo na alpsko okolje.

Poročila in prispevki:

 


Raziskovalni projekt

Prenesi