Podledeniški karbonatni sedimenti - nov vir za preučevanje obstoja ledenikov v glaciokraškem okolju

Podledeniški karbonatni sedimenti (slika 1c) so bili razkriti na zavetrnih straneh majhnih skalnih pragov na goli obrušeni in progasti površini apnenčaste skalne podlage v neposredni bližini izginjajočega Triglavskega ledenika (slike 1a, 1b in 2) in Ledenika pod Skuto v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji. Predhodno uran-torijevo datiranje teh karbonatov kaže, da so bili odloženi v času viška zadnje ledene dobe in mlajšega dryasa. V nasprotju od drugih ostankov ledeniških sedimentov (npr. moren) so podledeniški karbonati nagnjeni k hitremu preperevanju in lahko erodirajo v nekaj desetletjih. Toda Triglavski Ledenik in ledenik pod Skuto sta bila običajno obravnavana kot ostanka male ledene dobe z neprekinjeno prisotnostjo zaradi toplega atlantskega podnebnega optimuma. Če bi se Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto popolnoma stalila v času optimuma, podledeniški karbonati iz časa viška zadnje ledene dobe in mlajšega dryasa ne bi preživeli preperevanja in denudacije. Vendar pa manjkajo informacije o podledeniških karbonatih v bližini ledenikov v jugovzhodnih Alpah in informacije o natančni stopnji zmrzalnega preperevanja podledeniških karbonatov. Na vprašanje »Ali so ledeniki preživeli atlantski podnebni optimum in, če so ga, zakaj?«, je mogoče odgovoriti le z osredotočenim pristopom z visokoresolucijskimi analizami podledeniških karbonatov.

Namen projekta je ugotoviti, ali ledeniki v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji izginjajo prvič v holocenu in katere so pospeševalne komponente, saj so bile za atlantski podnebni optimum globalno značilne višje temperature kot danes. To bo doseženo s preučevanjem podledeniških karbonatnih sedimentov v visokogorskih kraških okoljih jugovzhodnih Alp. Uporabili bomo sodobne laboratorijske tehnike, vključno z datiranjem podledeniških karbonatov z metodo U-Th, datiranjem podlage z nuklidom 36Cl, mineraloško analizo karbonatov, geokemičnimi analizami karbonatov in povezanih vodnih oz. ledenih teles, vključno z delci v sedanjem ledu, ter preskusi odpornosti proti zmrzalnemu preperevanju. Rezultati bodo obravnavani v širšem okoljskem okviru, da bi se ugotovilo, v katerem obdobju so bili glaciereti v jugovzhodnih Alpah dovolj debeli, da bi povzročili regelacijo in posledično akumulacijo podledeniških karbonatov, in kakšno je bilo delovanje ledenikov skozi ves holocen v povezavi s paleopodnebjem, ki je bilo ugodno za preživetje podledeniških karbonatov. Nazadnje bomo povezali rezultate s sedanjimi naraščajočimi temperaturami in umikom ledenikov ter podali podatke o njihovem prihodnjem reševanju.