Odlagališča odpadkov na Jarškem produ

Vse dosedanje študije o divjih odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju so pokazale, da je na območju Jarškega proda prisotna izjemno velika količina odpadkov. Vodarna Jarški prod je dolgoročno perspektivna za vodooskrbo Ljubljane, saj razpoložljiva količina podtalnice omogoča izdatno črpanje pitne vode.

Objekti popisa na terenu. (slika v višji ločljivosti)
 

Največjo nevarnost za pitno vodo na Jarškem produ predstavljajo divja odlagališča odpadkov na območjih, kjer je tok podtalnice usmerjen k vodarni in kjer Sava vteka v podtalnico. Plitva raven gladine podtalnice in velike gramoznice še povečujejo ranljivost okolja. Na vodovarstvenih območjih 0, I in IIA vodarne Jarški prod smo popisali 151 divjih odlagališč odpadkov, 22 gramoznic, 15 ovir in 10 obvestilnih tabel.

Intenzivno odvažanje gramoza degradira pokrajino, ki postane "privlačna" za nenadzorovano odlaganje odpadkov.

Skupna površina 151 divjih odlagališč odpadkov je 26.272 m2, prostornina pa 42.464 m3. Skoraj tri četrtine odpadkov je gradbenega izvora, z malo več kot šestino jim sledijo komunalni odpadki. 40 odlagališč je polno aktivnih, 44 delno aktivnih in 67 neaktivnih. Ocenjujemo, da je kar 54 odlagališč odpadkov mlajših od enega leta, 97 pa naj bi jih bilo starejših, kar kaže na še vedno zelo dejavno dovažanje materiala.

Številna divja odlagališča odpadkov so tudi v neposredni bližini vrtičkarskega naselja.

Dinamika spreminjanja površin gramoznic. (slika v višji ločljivosti)

Ogled odpadkov in analize odvzetih vzorcev kažejo, da nevarnih snovi ni veliko. Na podlagi rezultatov monitoringa podtalnice lahko sklepamo, da iz divjih odlagališč odpadkov ne prihaja do izpiranja nevarnih snovi. Ta spoznanja so dober pokazatelj, da bi lahko izvedli enostavno in cenovno ugodno sanacijo degradiranega območja in dali preučenemu prostoru novo, kakovostnejšo vrednost.

Sčasoma bo treba sanirati vsa divja odlagališča odpadkov, vendar je zaradi velike količine odpadkov nerealno pričakovati, da bi to lahko naredili naenkrat. Na podlagi ocen štirih vsebinskih sklopov (ranljivost območja, stopnja obremenjevanja, estetski vidik obremenjevanja in terenska presoja možne sanacije) smo določili prednostni vrstni red sanacije in odlagališča razporedili v pet razredov. 12 divjih odlagališč je v prvem prednostnem razredu, 25 v drugem, 37 v tretjem, 50 v četrtem in 27 v petem.

Spreminjanje rečnega toka Save. (slika v višji ločljivosti)

Predlog dodatnih ovir. (slika v višji ločljivosti)