Osnovni podatki
Trajanje:
1. november 2019–30. april 2021
Šifra:
V6-1945
Opis

Zaradi geografske lege in majhnosti države je kar 93 občin od 212 v 10-km obmejnem pasu (Pečar 2017). Večina
obmejnih območij v Sloveniji ima neugodne naravne in družbene razmere, povezane z dostopnostjo,
depopulacijo, reliefnimi oblikami (gorska območja) in režimi varovanja prostora. Posledično smo na obmejnih
problemskih območjih priča neugodnim demografskim gibanjem, nizki stopnji izobrazbe, kar tudi povzroča
nizko osebno mobilnost in pomanjkanje usposobljenih ljudi, pomanjkanju delovnih mest, kar se kaže v
dolgoročni brezposelnosti ter neskladju na trgu dela, slabi prometni dostopnosti, zapiranju trgovinskih in
bančnih poslovalnic in v zadnjih letih tudi ukinjanju storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena,
kar krepi centralizacijo Slovenije (Nared 2016). Posledično je kar 85 občin skladno z zakonom opredeljenih kot
obmejna problemska območja. Pokrivajo slabo polovico slovenskega ozemlja, na kateri prebiva dobra petina
vseh prebivalcev Slovenije. Nezanemarljiva je tudi njihova gospodarska vloga, saj tam deluje 12,2 %
gospodarskih družb, ki zaposlujejo 12,1 % zaposlenih v gospodarskih družbah (podatki za 2013 in 2014; MGRT
2019).

Tako obseg obmejnih območij, delež tam živečega prebivalstva, pa tudi delež tamkajšnjih gospodarskih družb
in delovnih mest nakazujejo na to, da so ta območja z vidika kohezivnosti državnega ozemlja in
gospodarskega razvoja pomembna, zato je treba izoblikovati celovit program spodbujanja razvoja obmejnih
problemskih območij ter tako zagotoviti njihov gospodarski razvoj in večjo konkurenčnost, socialno kohezijo
ter trajnostni razvoj. Po mnenju Rodriguez-Pose (2019) je namreč blagostanje najbolj razvitih krajev odvisno
od blagostanja zapostavljenih krajev. Zato potrebujemo boljšo in ne več ali manj javne politike.

Izhajajoč iz zgoraj opisanega stanja sta osnovna cilja raziskave naslednja:
1. Predlog razvojne tipizacije obmejnih problemskih območij, kjer bomo izhajali iz obstoječe opredelitve
problemskih obmejnih območij.
2. Priprava usmeritev in proučitev omejitev programskega pristopa pri načrtovanju ukrepov za razvoj
različnih tipov obmejnih problemskih območij.

V skladu z zgornjima ciljema je cilj raziskave tudi izvedba specifičnih ukrepov za obmejna območja, ki so
predvideni v osnutku Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050:
• Identifikacija in proučitev upravljavskih ukrepov za izvajanje teritorialnega dialoga med deležniki.
• Proučitev oziroma oblikovanje prilagojenih sektorskih normativov za posamezne dejavnosti (npr. za
osnovne šole, vrtce, zdravstvene domove).
• Preveritev usposobljenosti lokalnih deležnikov za izvajanje politik.
• Identifikacija in proučitev novih poslovnih modelov v podporo razvoju in povezovanju gospodarstva
(npr. zadruge, socialna podjetja, mala podjetja).
• Proučitev alternativnih oblik javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik mobilnosti.
• Zmanjšati sedanjo dnevno mobilnost s tega območja v sosednje države in v osrednji del države ter s
tem prispevati k okoljevarstvenim ciljem, dvigu kakovosti življenja in socialnega standarda na področju
zdravstva, šolstva in kulture.

Faze projekta

Projekt, ki bo podlaga regionalni politiki v novem programskem obdobju, bomo izvedli v štirih delovnih
sklopih:
Delovni sklop 1: Vodenje projekta (koordinira ZRC SAZU):
1.1 Vodenje projekta
1.2 Priprava poročil
Delovni sklop 2: Diseminacija rezultatov (koordinira ZRC SAZU)
2.1 Znanstvena diseminacija (monografija, članki)
2.2 Javni posvet
Delovni sklop 3: Kapitalizacija, analiza in tipizacija (koordinira FGG)
3.1 Kapitalizacija obstoječih študij, med drugim s področja policentričnega omrežja središč ter dostopnosti do storitev splošnega pomena, demografskih projekcij, dostopnosti in alternativnih oblik mobilnosti,
medinstitucionalnega povezovanja, čezmejnega sodelovanja, funkcionalno degradiranih območij, poslovnih
con, subjektov inovativnega okolja …
3.2 Analiza primarnih virov, med drugim ankete po občinah, intervjuji, delavnice
3.3 Priprava tipizacije obmejnih problemskih območij
Delovni sklop 4: Izdelava medresorsko usklajenega sistema spodbujanja razvoja v obmejnih problemskih
območjih (koordinira IER)
4.1 Analiza in razvoj sistemskega okvira spodbujanja razvoja problemskih obmejnih območij
4.2 Priprava programskih izhodišč spodbujanja razvoja problemskih obmejnih območij
4.3 Instrumenti spodbujanja razvoja problemskih obmejnih območij.

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo