Medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območjih

Zaradi geografske lege in majhnosti države je kar 93 občin od 212 v 10-km obmejnem pasu (Pečar 2017). Večina obmejnih območij v Sloveniji ima neugodne naravne in družbene razmere, povezane z dostopnostjo, depopulacijo, reliefnimi oblikami (gorska območja) in režimi varovanja prostora. Posledično smo na obmejnih problemskih območjih priča neugodnim demografskim gibanjem, nizki stopnji izobrazbe, kar tudi povzroča nizko osebno mobilnost in pomanjkanje usposobljenih ljudi, pomanjkanju delovnih mest, kar se kaže v dolgoročni brezposelnosti ter neskladju na trgu dela, slabi prometni dostopnosti, zapiranju trgovinskih in bančnih poslovalnic in v zadnjih letih tudi ukinjanju storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, kar krepi centralizacijo Slovenije (Nared 2016). Posledično je kar 85 občin skladno z zakonom opredeljenih kot obmejna problemska območja. Pokrivajo slabo polovico slovenskega ozemlja, na kateri prebiva dobra petina vseh prebivalcev Slovenije. Nezanemarljiva je tudi njihova gospodarska vloga, saj tam deluje 12,2 % gospodarskih družb, ki zaposlujejo 12,1 % zaposlenih v gospodarskih družbah (podatki za 2013 in 2014; MGRT 2019).

Tako obseg obmejnih območij, delež tam živečega prebivalstva, pa tudi delež tamkajšnjih gospodarskih družb in delovnih mest nakazujejo na to, da so ta območja z vidika kohezivnosti državnega ozemlja in gospodarskega razvoja pomembna, zato je treba izoblikovati celovit program spodbujanja razvoja obmejnih problemskih območij ter tako zagotoviti njihov gospodarski razvoj in večjo konkurenčnost, socialno kohezijo ter trajnostni razvoj. Po mnenju Rodriguez-Pose (2019) je namreč blagostanje najbolj razvitih krajev odvisno od blagostanja zapostavljenih krajev. Zato potrebujemo boljšo in ne več ali manj javne politike.

Izhajajoč iz zgoraj opisanega stanja sta osnovna cilja raziskave naslednja:
1. Predlog razvojne tipizacije obmejnih problemskih območij, kjer bomo izhajali iz obstoječe opredelitve problemskih obmejnih območij.
2. Priprava usmeritev in proučitev omejitev programskega pristopa pri načrtovanju ukrepov za razvoj različnih tipov obmejnih problemskih območij.

V skladu z zgornjima ciljema je cilj raziskave tudi izvedba specifičnih ukrepov za obmejna območja, ki so predvideni v osnutku Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050:
• Identifikacija in proučitev upravljavskih ukrepov za izvajanje teritorialnega dialoga med deležniki.
• Proučitev oziroma oblikovanje prilagojenih sektorskih normativov za posamezne dejavnosti (npr. za osnovne šole, vrtce, zdravstvene domove).
• Preveritev usposobljenosti lokalnih deležnikov za izvajanje politik.
• Identifikacija in proučitev novih poslovnih modelov v podporo razvoju in povezovanju gospodarstva (npr. zadruge, socialna podjetja, mala podjetja).
• Proučitev alternativnih oblik javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik mobilnosti.
• Zmanjšati sedanjo dnevno mobilnost s tega območja v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevati k okoljevarstvenim ciljem, dvigu kakovosti življenja in socialnega standarda na področju zdravstva, šolstva in kulture.