Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb

Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti soodvisnost podnebnih dejavnikov in taljenja ledu. Podrobno smo analizirali povezavo med podnebnimi dejavniki in vsakoletnim kolebanajem ledenika od leta 1955 naprej, posebej pa smo razvili metodo izračunavanja kvaziglobalnega obseva kot najpomembnejšega dejavnika taljenja ledenika. Uporabljena metoda izračunavanja kvaziglobalnega obseva nam omogoča boljšo interpretacijo kolebanja ledenika. Na podlagi izračuna prejete sončne energije lahko teoretično izračunamo količino staljenega ledu po posameznih letih. S primerjavo teh podatkov z izračunanimi spremembami prostornin z geodetskimi metodami lahko preverjamo kakovost enih in drugih izračunov. S tem smo izpopolnili znanje o zakonitostih taljenja majhnih ledenikov v jugovzhodnem delu Alp, hkrati pa smo povečali znanje o prostorninskih spremembah Triglavskega ledenika.

Pripravili smo metodologijo obdelave arhivskih posnetkov ledenikov, narejenih s panoramskim fotografskim aparatom Horizont. Na podlagi te metodologije je možen izračun površine in prostornine v preteklih desetletjih. V ta namen je bila uporabljena interaktivna metoda orientacije med množico točk, ki jo predstavlja digitalni model višin, in fotografijo, ki je bila razvita za potrebe iskanja napak v digitalnih modelih višin, pridobljenih s terestričnim in letalskim laserskim skeniranjem. Ta metoda odpira nove možnosti ne samo v glacioloških, ampak tudi v geomorfoloških raziskavah.

Triglavski ledenik z Begunjskega vrha leta 2006 (fotografija: Primož Gašperič).

Spreminjanje obsega ledenika in izbrani podnebni dejavniki v razdobju 1955 – 2006. (slika v večji ločljivosti)