Opis

Kraško površje obsega približno 8.800 km2 ali 44 % ozemlja Slovenije,  iz kraških vodonosnikov pa se s pitno vodo oskrbuje približno polovica prebivalcev države. Predvideva pa se, da bo delež oskrbe s pitno vodo iz krasa v prihodnje še naraščal. Kljub visoki stopnji ranljivosti krasa z vidika izjemno nizkih samočistilnih sposobnosti vode v kraških vodonosnikih, so, zaradi širjenja poselitve, kraške pokrajine pod čedalje večjim pritiskom. Kras ima značilne površinske in podzemne reliefne oblike, med najbolj prepoznavne pa štejemo vrtače in kraške jame.

Geoznanost posveča vse več pozornosti razumevanju procesov pretoka snovi in njihovega součinkovanja med različnimi geološkimi sistemi. S »konceptom povezljivosti« (imenovan tudi koncept soodvisnosti), želimo v projektu povezati obe omenjeni kraški obliki, saj nas bo zanimal neposreden pretok snovi med vrtačami in jamami. Vrtače nam bodo služile kot »vhodne točke«, jame neposredno pod njimi pa kot »izhodne točke« naših raziskav. V okviru koncepta povezljivosti med kraškim površjem in podzemljem so pomembne predvsem hidrološka, sedimentološka in geokemična povezljivost.

S primerjavo razmerij med oblikovanostjo površja (npr. depresija, ravna planota) in podzemnimi prostori (jame) ter vplivov snovnih tokov v daljšem časovnem obdobju bomo razložili naravne procese v povezavi s paleookoljem in ocenili vpliv človeka. Povezljivost in razporeditev tokov je pomemben dejavnik pri raziskovanju preteklih in recentnih antropogenih vplivov na kraško okolje.

Glavni namen projekta je določiti vlogo sedimentov v vrtačah pri hidrološki in geokemični povezljivosti vrtač z plitvimi jamami v vadozni coni, in sicer preko doseganja sledečih specifičnih ciljev raziskave:

  • Cilj 1: Določiti plitve jame v vadozni coni na območju Dinarskih planot (Kras, Matarsko podolje, Gorjanci); in identificirati ustrezne vrtače, ki ležijo nad jamami, in sicer za nadaljnje analize antropogenih vplivov.
  • Cilj 2: Identificirati obstoj, obseg in značilnosti procesov povezljivosti v coni med vrtačo in plitvo jamo za tri reprezentativne plitve jame na območju nizkih dinarsko-kraških planot.
  • Cilj 3:  Analizirati geomorfološke značilnosti relevantnih vrtač.
  • Cilj 4: identificirati značilnosti sedimentnih depozitov v dnu vrtač in značilnosti sedimentov v plitvih jamah; geokemične parametre inflitrirane vode (na površju / v sediment v vrtači in v plitvi jami) z namenom določitve antropogenih vplivov na kraško okolje.
  • Cilj 5: Določiti vpliv sedimentov na procese in značilnosti v epikraški zoni.
  • Cilj 6: Sestaviti in testirati prenosljivi model za oceno vplivov med vrtačami in plitvimi jamami.

 

Shema:

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije