Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozliščih

Osnovni Podatki

Opis

Cilj projekta je okrepiti celostno načrtovanje ob prometnih koridorjih v Sloveniji in opredeliti območja, ki jih je z vidika njihove obstoječe opremljenosti, potreb po dodatnem urbanem razvoju in učinkovitosti javnega prometa smiselno razvijati kot pomembna prometna, storitvena, poselitvena območja z visoko kakovostjo bivalnega okolja. S projektom želimo podpreti prizadevanja Slovenije pri doseganju podnebnih ciljev.  Nadalje je cilj projekta na pilotnem območju prikazati nabor možnih ukrepov za trajnostni razvoj mobilnosti, vključno s predlogi ukrepov za učinkovitejši javni potniški promet, urbanistične in razvojne rešitve, ki bi zmanjšale potrebo po mobilnosti in krepile aktivne oblike mobilnosti, model upravljanja na lokalni ravni, ki bi povezoval prostorsko in prometno načrtovanje, ter preveriti različne upravljavske, načrtovalske in tehnološke rešitve za krepitev trajnostne mobilnosti na koridorju ter v navezavi zaledja na prometni koridor/posamezno vozlišče.

Da bi dosegli zastavljeni cilj, bomo v projektu:

  • oblikovali koncept razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih;
  • oblikovali predlog policentričnega sistema prometnih vozlišč kot izvornih in ponornih območij dnevne mobilnosti;
  • preučili koncept razvoja ob železniških postajah kot model za bolj trajnosten način poselitve, nizko- ogljične družbe, visoke kakovosti življenja, aktivnih oblik mobilnosti…;
  • izdelali prototip za zasnovo naprednega MaaS koncepta, ki bo poleg javnega transporta in aktivne mobilnosti ter novih mobilnostnih storitev vključeval tudi privatna vozila, in sicer na moderen ter podatkovno zasnovan (data-driven) način;
  • izdelali smernice za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja na lokalni ravni;
  • pripravili regionalno-specifične strokovne podlage za vključitev razvojnih koridorjev v planske dokumente na regionalni ravni;
  • predlagali ukrepe za krepitev sistema javnega potniškega prometa na koridorjih ter za učinkovitejšo navezavo zalednih območij na prometne koridorje;
  • preučili dobre prakse iz tujine za bolj trajnosten model poselitve (vezane na koridorje) in
  • učinkovitejšo organizacijo javnega potniškega prometa ter aktivnih oblik mobilnosti ter preučitev možnosti za njihovo vpeljavo v Sloveniji, med drugim na področju učinkovitega upravljanja,
  • vključevanja javnosti, spolno-specifičnih mobilnostnih navad, sprememb vedenjskih navad, finančnih mehanizmov in vpliva, ki jih ima na prostorsko in prometno načrtovanje COVID 19.

V projektu bomo poskrbeli za celovit pregled stanja, ki bo omogočal dolgoročno in na podatkih temelječe odločanje, spremljanje in vrednotenje, za ustrezno vključenost odločevalcev in deležnikov v proces, ob uresničevanju zastavljenih ciljev pa bomo težili tudi k vpeljavi spoznanj v ustrezne politike in dolgoročne strateške dokumente.

Z metodološkega vidika bomo izvedli različne statistične in prostorske analize, pri čemer bomo poleg ustreznih statističnih metod uporabili tudi geografske informacijske sisteme.
Vodilo pri opredeljevanju koridorjev bo ustrezna pokritost z javnim potniškim prometom, prvenstveno železniškim, bo pa zaradi čimbolj celovitega pokritja celotne države treba upoštevati
tudi avtobusni prevoz. Predvideno izhodišče bo število parov voženj, pri čemer so predvidene razlike glede na gostoto poselitve. Nato bomo analizirali postajališča na koridorjih in njihovo zaledje. Glede na zastavljeno metodologijo bomo prednost dali vozliščem z večjo zgostitvijo prebivalcev, ustrezno ponudbo storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena ter delovnih mest v drugih dejavnostih (razmerje med delovno- aktivnim prebivalstvom in številom delovnih mest). Z vidika prihodnjega razvoja bomo upoštevali tudi demografski potencial in prostorske značilnosti, ki bodisi omogočajo ali preprečujejo nadaljnje zgoščanje prebivalcev v območju vozlišča. Mrežo vozlišč bomo primerjali tudi s strateškimi dokumenti na ravni države (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) ter drugimi dokumenti, ki opredeljujejo prostorski razvoj posameznih območij.
Pomembna vloga bo namenjena vključevanju deležnikov in prebivalcev. Deležniki – strokovnjaki z različnih področij, predstavniki lokalnih oblasti, planerji, politiki – še zlasti pa prebivalci se pogosto odločajo na podlagi subjektivnih pogledov in zato je treba te poznati, če želimo problematiko ustrezno nasloviti.
Pri razvoju naprednega MaaS koncepta bomo preučili najnovejše trende koncepta mobilnost kot storitev ter nastajajoče nove smernice glede snovanja tega na področjih, ki so relevantna za Slovenijo.


Prav tako bomo pripravili smernice za vzpostavitev koncepta mobilnosti kot storitve v Sloveniji, kjer se bodo identificirali glavni deležniki ter določile osnovne naloge za učinkovito sodelovanje. Pri identifikaciji posameznih deležnikov in prenosu njihovih znanj v prakso se bomo osredotočili zlasti na MZI, občine, ponudnike javnega potniškega prometa, zasebna podjetja, ki ponujajo mobilnostne storitve in ostale ključne deležnike. Uporabili bomo metodologijo »MaaS Ecosystem Canvas«, ki se uveljavlja kot razširitev koncepta »business model canvas« za mobilnostne ekosisteme, kjer je vključenih veliko različnih deležnikov. Koncept mobilnost kot storitev bo preizkušen na ravni prototipa, kjer bo za ključne deležnike pripravljen model, ki bo omogočal plastičen prikaz delovanja v praksi. Tak model je ključen za ustvarjanje skupne vizije, ki povezuje deležnike in ustvarja potrebno zaupanje med njimi. Pomemben sestavni del bo predlog za poslovni model tega novega ekosistema. Organizirali bomo poseben skupen dogodek (delavnico z glavnimi deležniki MaaSa v Sloveniji), prav tako pa bomo identificirali možne pilotne projekte za razvoj mobilnosti kot storitve po Sloveniji ter predlog strukture konzorcijev za njihovo izvedbo. V okviru priprave naprednega MaaS koncepta bomo preučili tudi različne oblike navezav zalednih območij na prometne koridorje in vozlišča.
 


Faze projekta

Celostna zasnova projekta bo zahtevala poglobljeno preučitev obstoječih znanstvenih, strokovnih, strateških in zakonodajnih podlag, različne obdelave statističnih podatkov ter prostorske analize, aktivno delovanje v izbranem pilotnem območju, kjer se bo koncept preverjal s ključnimi deležniki in prebivalci, ključni kreativni del pa bo osredotočen na oblikovanje koncepta razvoja prometnih koridorjev in vozlišč v Sloveniji, na njem sloneči strateško regulatorni okvir ter pripravo in testiranje prototipa naprednega MaaS na lokalni ravni. Strukturno bo projekt razdeljen v sedem delovnih sklopov, v katerih bomo zajeli vse z razpisom predvidene vsebine:

  • DELOVNI SKLOP 1: VODENJE PROJEKTA (M1-M36)

Delovni sklop 1 bo segal čez celotno triletno obdobje. Vključeval bo redno usklajevanje med partnerjema in naročnikom, koordiniranje vsebinskega dela in poročanje (ARRS in MZI).

  • DELOVNI SKLOP 2: DISEMINACIJA REZULTATOV (M7-M36)

V okviru diseminacije rezultatov bomo pripravili znanstvene članke in jih objavili v znanstvenih revijah, na koncu projekta bo izdana znanstvena monografija, predvidoma v eni od zbirk Založbe ZRC (Georitem, Geografija Slovenije, CAPACities ali Regionalni razvoj), poskrbeli pa bomo tudi za posamezne poljudne članke oziroma predstavljanje rezultatov v socialnih omrežjih. Rezultate projekta bomo predstavili na konferencah doma in v tujini (Slovenski regionalni dnevi, letna konferenca RSA, ITS konference, MaaS Alliance konference). Na temo projekta bomo v zadnjem letu izvedli en strokovni posvet, rezultate pa bomo diseminirali tudi prek delavnic z deležniki.

  • DELOVNI SKLOP 3: KAPITALIZACIJA, ANALIZA IN TIPOLOGIJA OBMOČIJ (M1-M12)

Prvo leto projekta bo zlasti posvečeno analitičnemu delu. Na začetku bomo podrobno opredelili uporabljene metode ter na podlagi pregleda literature določili področja, ki jih je treba podrobneje analizirati. Preučili bomo obstoječe študije, slovenske strateške dokumente in zakonodajo ter pregledali tuje prakse s področja načrtovanja prometnih koridorjev, razvoja ob njih in razvoja posameznega vozlišča. Pri tem bomo preučili problematiko prometnih koridorjev ter jih umestili v širši kontekst prostorskega načrtovanja v Sloveniji, preučili bomo dostopnost z javnim potniškim prometom in vzvode, kako bi to lahko izboljšali, nadalje bomo analizirali razporeditev delovnih mest, storitev splošnega pomena ter na podlagi demografskih projekcij potrebe po stanovanjih. Na podlagi podrobnih analiz bomo ugotovili značilnosti območij ob prometnih koridorjih, kako se območja na njih medsebojno dopolnjujejo, prav tako pa bomo preučili, kako bi dobre prakse iz tujine lahko prenesli v Slovenijo. Pri tem bo raziskava zajela vsa s študijo predvidena vsebinska področja, kot so na primer večnivojsko upravljanje na področju mobilnosti in prostorskega razvoja, vključevanje javnosti, spolno-specifične mobilnostne navade, položaj ranljivih skupin v navezavi na mobilnost, spremembo vedenjskih navad, finančne mehanizme in vpliv, ki jih ima na prostorsko in prometno načrtovanje COVID 19.
Z vidika oblikovanja koncepta razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih in zlasti z vidika oblikovanja prototipa naprednega MaaS na lokalni ravni bomo jasno opredelili deležnike in naredili tipizacijo uporabnikov z natančnim opisom posameznega tipa, preučili in predstavili bomo nove mobilnostne storitve, ki dopolnjujejo javni potniški promet (na primer prevozi prek aplikacije, souporaba vozil, mikromobilnostne storitve), na podlagi tujih izkušenj pa bomo preučili tudi različne finančne mehanizme in možnosti, da jih na čimbolj učinkovit način vključimo v spodbujanje trajnostne mobilnosti.

  • DELOVNI SKLOP 4: OBLIKOVANJE KONCEPTA RAZVOJA OB PROMETNIH KORIDORJIH IN VOZLIŠČIH; DOLOČITEV KORIDORJEV IN POLICENTRIČNEGA SISTEMA PROMETNIH VOZLIŠČ V SLOVENIJI TER DOLOČITEV EKOSISTEMA ZA MaaS (M7-M30)

Na podlagi analiz, opravljenih v delovnem sklopu 3, in tujih izkušenj, bomo določili prometne koridorje v Sloveniji in jih opredelili glede na značilnosti ter pripravili smernice za njihov razvoj. Pri opredelitvi koridorjev se bomo osredotočili na železniško omrežje, ker pa to številnih območij ne pokriva, pa bomo upoštevali tudi avtobusne koridorje. Prav tako bomo določili vozlišča na koridorjih kot gradnike policentričnega sistema mest v Sloveniji in na ravni koncepta pripravili smernice za njihov nadaljnji razvoj, ki bo krepil navezanost na javni potniški promet (na koridorju in znotraj vozlišča) in trajnostno oblikovanost območij, mešano rabo zemljišč ter uporabo aktivnih oblik mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje. Koncepta TOD in vozlišč bomo razvili kot modela za bolj trajnosten sistem poselitve, nizko-ogljične družbe, visoke kakovosti življenja, aktivnih oblik mobilnosti… Delovni sklop se bo zaradi svoje pomembnosti časovno prekrival z ostalimi vsebinskimi delovnimi paketi, kar bo omogočalo sprotno nadgrajevanje koncepta s pridobljenimi izkušnjami, istočasno pa tudi njegovo preverjanje v praksi. Oblikovali bomo tudi ekosistem za prototip MaaS (MaaS Ecosystem Canvas). Ta bo zajemal glavne elemente, ki so potrebni za vzpostavitev delujočega MaaS ekosistema v regiji. Zasnovan bo na podlagi najnovejših smernic mednarodnih organizacij, kot so MaaS Alliance.

  • DELOVNI SKLOP 5: PREVERITEV IZVEDLJIVOSTI NA PRIMERU ENEGA OD VOZLIŠČ (M7-M30)

Izbrali bomo eno pilotno območje, primerno za vzpostavitev vozlišča, ga podrobno preučili in preverili, kako bi lahko na konkretnem primeru krepili vlogo koridorja in razvili vozlišče. Da bodo zastavljeni mehanizmi razvoja sledili potrebam lokalne skupnosti, bomo procese stalno usklajevali z lokalno oblastjo, izvedli pa bomo tudi temeljit participativni proces, v katerega bomo vključili bistvene deležnike in prebivalce. Velika pozornost pri tem bo namenjena upravljavskemu in strateškemu vidiku, ki bosta omogočila kasnejšo implementacijo v prostoru. Poglobljeno delo na pilotnem območju bo tudi podlaga za razvoj naprednega MaaS koncepta (Delovni sklop 6). V delavnicah s ključnimi deležniki bomo identificirali uporabniško pot (user journey) ter grobo arhitekturno zasnovo podatkovno gnanega mobilnostnega sistema. Identificirani bodo možni poslovni modeli ter smernice za vzpostavitev potrebnega zaupanja med deležniki.

  • DELOVNI SKLOP 6: IZDELAVA IN VZPOSTAVITEV PROTOTIPA ZA ZASNOVO NAPREDNEGA MaaS KONCEPTA (M12-M33)

Izdelava naprednega MaaS koncepta bo vključevala tri ključne sestavine, in sicer tehnološki vidik, poslovni model in finančne mehanizme. S tehnološkega vidika bo narejena arhitekturna zasnova podatkovno gnanega mobilnostnega sistema, ki bo vključevala javne in zasebne mobilnostne storitve. Identificirani bodo glavni moduli (mikroservisi) zalednega sistema ter vmesniki med zunanjimi zalednimi sistemi. Tehnološki vidik bo zajemal tudi prototip uporabniške aplikacije, s katero bo možno preveriti odziv končnih uporabnikov. Prav tako bodo v delovnem sklopu predstavljeni možni poslovni modeli ter predlogi za učinkovito validacijo teh modelov v praksi. V prototip bodo poleg tradicionalnih finančnih mehanizmov vključeni tudi moderni finančni mehanizmi, ki temeljijo na podatkovno gnanih sistemih ter omogočajo večji fokus na učinek in na uporabnike.

  • DELOVNI SKLOP 7: PRIPRAVA SMERNIC IN PREDLOGI POLITIKAM (M25-M36)

Ključne rezultate projekta bomo povezali v priporočila za povezovanje prostorskega in prometnega načrtovanja na lokalni ravni, s čimer bomo podprli občine pri pripravi prostorskih dokumentov in celostnih prometnih strategij ter pri izvajanju zastavljenih ukrepov. Pripravili bomo regionalno specifične podlage za načrtovanje koridorjev in vozlišč na regionalni ravni, pri čemer bo vsaki slovenski razvojni regiji na voljo povzetek regionalno specifičnih vsebin – od v regiji potekajočih koridorjev, predlogov vozlišč ter ostalih regionalno specifičnih napotkov za uveljavljanje TOD in vozlišč prek regionalnih razvojnih programov in regionalnih prostorskih planov ter regionalnih prometnih strategij. Poseben poudarek bomo posvetili naboru ukrepov za krepitev javnega potniškega prometa ob koridorjih. Pri tem bo ključno povezovanje javnega potniškega prometa z novimi mobilnostnimi rešitvami, kar bomo skušali na celovit način zajeti tudi v prototipu naprednega MaaS koncepta. Ključni poudarki bodo vključeni v končno poročilo in monografijo.


 

 



Tip
Projekt

Tip projekta
ciljni raziskovalni projekt

Ključne besede
javni potniški promet
prostorski razvoj
trajnostna mobilnost