Atlas kakovosti življenja v Sloveniji

Atlas kakovosti življenja v Sloveniji analizira kakovost življenja z dimenzijami, domenami in poddomenami, kot so opredeljene v projektu ESPON QoL-Quality of Life Measurements and Methodology (Sessa et al., 2020). V ta namen smo najprej zbrali ustrezne kazalnike in podatke za vse slovenske teritorialne ravni (nacionalno, NUTS 2 ali kohezijske regije, NUTS 3 ali statistične regije in LAU 2 ali občine). Skupaj smo zbrali štiriinosemdeset kazalnikov za vse teritorialne ravni, najbolj reprezentativne kazalnike za posamezna podenote pa smo vključili v nadzorno ploščo, orodje, ki odločevalcem pomaga izračunati teritorialno kakovost življenja za njihove regije. Na podlagi vključenih štiridesetih kazalnikov je nadzorna plošča za oblikovalce politik samodejno zagotovila sestavljene indekse na ravni poddomen, področij in razsežnosti ter končni teritorialni indeks kakovosti življenja. Izračuni so bili opravljeni za raven NUTS 3 (dvanajst statističnih regij) in raven LAU 2 (212 občin) v Sloveniji. Za obe teritorialni ravni so bile pripravljene karte, na katerih so bili prikazani sestavljeni indeksi in kazalniki, uporabljeni za izračun sestavljenih indeksov na ravni poddomen. Da bi kakovost življenja v Sloveniji umestili v evropski kontekst, smo pripravili tudi zemljevide na evropski ravni s približki za Slovenijo in regije NUTS 2, ki mejijo na Slovenijo. Zaradi različnih uporabljenih kazalnikov in ustreznih razlik v časovnem razponu podatkov evropski zemljevidi niso neposredno primerljivi s slovenskimi, čeprav lahko slovenske primerjamo, ker so na njih predstavljeni najnovejši podatki, izračunani na različnih teritorialnih ravneh.
Na koncu so bile opisane poddomene, področja in dimenzije z uporabo razpoložljivih zbirk podatkov in študij.
Ne glede na teritorialno raven (NUTS 3 ali LAU 2) rezultati kažejo na višjo kakovost življenja v zahodni Sloveniji, kar so v preteklosti poudarjale tudi številne razvojne študije. To delitev med vzhodno in zahodno Slovenijo je mogoče opaziti tudi z evropskega vidika, vendar so zaradi uporabe različnih kazalnikov in podatkovnih nizov uvrstitve med regijami različne. Zahodni del države se tako uvršča med evropske regije, kjer je kakovost življenja nad evropskim povprečjem, medtem ko bi kakovost življenja v vzhodnem delu Slovenije lahko označili kot podpovprečno. Najvišja teritorialna kakovost življenja v Sloveniji je v gorenjski in osrednjeslovenski regiji, medtem ko je v zasavski in pomurski regiji kakovost življenja najnižja.
Uporaba štiridesetih različnih kazalnikov omogoča poglobljen vpogled v posebnosti določene regije ali občine, opredelitev njenih prednosti in slabosti ter s tem področij, ki jih je treba izboljšati ali nadgraditi. V tem pogledu lahko nadzorna plošča in atlas služita kot dragoceno orodje za nosilce odločanja pri usmerjanju razvoja določene občine ali regije, na nacionalni ravni pa lahko podpirata politike prostorskega in regionalnega razvoja, katerih cilj je zagotoviti kohezijo nacionalnega ozemlja.