Vrednotenje ukrepov regionalne politike v Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020

Skoraj vse države v svetu se soočajo s problemom regionalnih razlik, do katerih prihaja zaradi različnih naravnih danosti, družbenih, zgodovinskih ali pa kakšnih drugih posebnosti in različnosti. Države želijo z regionalno politiko te razlike zmanjšati, vendar so večinoma neuspešne. Razlog za to je kompleksnost regionalne politike, saj vključuje horizontalno (regijsko) in vertikalno prepletenost različnih vsebin (ekonomija, podjetništvo, ekologija, sociologija) in ravni odločanja (angl. »multi-level governance«), kakor tudi različne interese javnopolitičnih igralcev (akterjev). 
Slovenija ima že več kot petdesetletno zgodovino regionalne politike. Regionalna politika je postala pomemben del razvojne politike, saj v slovenskih regijah zagotavlja izgradnjo/obnovo infrastrukture, podpira razvoj kadrov, spodbuja podjetništvo in razvoj turizma, podpira podjetniške investicije z nepovratnimi in povratnimi sredstvi, omogoča prostorske pogoje za razvoj podjetij in spodbuja strateško usmerjanje razvoja in promocijo regij. Kljub številnim dosežkom slovenske regionalne politike pa so za njeno izvajanje še vedno značilni nezadostna medministrska koordinacija, pomanjkanje celostnih strateških regionalnih projektov, prevlada lokalnih skupnosti, premajhno osredotočenje na ključne probleme, neusklajenost med razvojnim in prostorskim planiranjem ter neustrezno spremljanje in vrednotenje projektov, programov in institucij na regionalni ravni.

Nova finančna perspektiva 2021-27 in globalni trendi (podnebne in demografske spremembe, pandemija, digitalizacija) pred slovensko regionalno politiko postavljajo nove izzive, saj bodo globalni trendi po pričakovanjih najbolj prizadeli regije, ki so že sedaj po večini kazalnikov pod slovenskim povprečjem. Zato mora regionalna politika izhajati iz trendov in ne le iz stanja, biti mora dinamična in ne le statična. Zato je potreben strateški premislek, kakšna bo slovenska regionalna politika v naslednjem desetletju. To pa zahteva podrobno analizo stanja (regionalne razlike, analiziranje doseganja ciljev regionalne politike, izboljšanje sistema spremljanja) in vrednotenje izvedenih in neizvedenih ukrepov/programov. Potrebno je ovrednotiti, ali so obstoječi/pretekli ukrepi ustrezni, kakšen je njihov doprinos k dejanskemu razvoju posameznih regij oz. območij ter kako bi jih bilo mogoče izboljšati, predvsem z vidika učinkovitejšega uresničevanja ciljev ter z vidika racionalne porabe javnih sredstev. Zato bomo v nalogi strokovno, enotno in celovito ovrednotili raznolike ukrepe regionalne politike, ki so se za doseganje skladnega regionalnega razvoja delno ali v celoti izvajali v programskem obdobju 2014-2020. V skladu z veljavnimi načeli vrednotenja Evropske komisije in mednarodnih organizacij (npr. OECD) bomo vrednotili njihovo relevantnost, učinkovitost, uspešnost, koristnost in trajnost. Vrednotenje bo med drugim identificiralo najbolj uspešne in učinkovite ukrepe za doseganje ciljev regionalne politike, najbolj primerne ukrepe za podporo večjim strateško pomembnim regijskim projektom, najustreznejše ukrepe z vidika uresničevanja regionalnih razvojnih programov itd., hkrati pa bomo identificirali tudi ključne razloge za večjo ali manjšo učinkovitost in uspešnost posameznih obravnavanih ukrepov.

Z namenom izboljšanja izvajanja regionalne politike v bodoče bomo v projektu identificirali cilje regionalne politike za obdobje 2014-2020, predstavili tuje prakse s področja vrednotenja regionalne politike in s področja spodbujanja regionalnega razvoja, razvili metodološki okvir za splošno in poglobljeno vrednotenje regionalne politike in njenih ukrepov ter z njim ovrednotili slovensko regionalno politiko, na koncu pa bomo pripravili še merila za izbor strateških regijskih projektov in priporočila za izvajanje regionalne politike v Slovenji v prihodnje in predlogi sprememb ZSRR-2.