Naravne nesreče brez meja

Naravne nesreče na območju Alp so zelo kompleksne, še bolj pa njihove nepredvidljive, marsikdaj tudi usodne posledice. To potrjujejo številni lavinski  oziroma s snežnimi plazovi povezani dogodki in nesreče v zadnjem desetletju na območju jugovzhodnih Alp, mnogi med njimi tudi vzdolž slovensko‑avstrijske meje. Posledice podnebnih sprememb so na tem območju drugačne kot pa jih poznamo z osrednjega dela Alp. V zadnjih letih so tudi tu vse bolj akutne naravne nesreč, povezane z intenzivnimi padavinami, do katerih pride ob tako imenovanem južnem zamašku oziroma ob slabem in padavinsko intenzivnem vremenu. Ta je posledica vremenske motnje, ki pride na to območje iznad severnega Sredozemlja.  

V zimski sezoni 2008/2009 smo imeli v jugovzhodnem delu Alp številne lavinske dogodke, pri čemer so zabeležili veliko škodo zaradi snežnih plazov tudi na območju Karavank.  Zaprte so bile številne cestne in železniške povezave. V obdobju med letoma 2003 in 2010 je bilo samo v slovenskem delu Alp 21 žrtev zaradi snežnih plazov, od tega 10 v le dveh snežnih sezonah. Kar osem se je zgodilo na območju Karavank  vzdolž avstrijsko¬slovenske meje. V takih primerih so izjemnega pomena izboljšana prekmejna opozorila pred snežnimi plazovi in drugimi naravnimi nesrečami, ki se ne ozirajo na državno mejo.

Najpomembnejši cilj projekta je nadaljevanje skupne nadgradnje dosedanjih vzajemnih prizadevanj na tem področju kot tudi nadgradnja sinergijskih učinkov lokalnih znanj in izkušenj ter njihova priprava, uporaba in implementacija na regionalni ravni. Del tega mora postati tudi čezmejno upravljanje z vsemi razpoložljivimi informacijami, ki zadevajo problematiko naravnih nesreč. Z nadgrajenim in pravočasnim  vrednotenjem naravnih nesreč na območju Alp bodo lahko v prihodnje bolj varne in zaščitene tamkajšnje ceste, smučišča in železniške proge, varneje pa se bosta odvijala tudi promet in transport.

S predlaganim projektom bomo vzpostavili omrežje vremenskih postaj za monitoring tega  območju, za katerega so bili do sedaj podatki zelo pomanjkljivi. V prihodnje bi morali le-te  postati stalnica, saj bodo dolgoročno zelo uporabni tudi za odločevalce, tako na področju naravnih nesreč kot tudi prostorskega načrtovanja. Projekt je namenjen prebivalcem in občasnim/prehodnim obiskovalcem območja, občinam, turističnim dejavnikom (npr. smučiščem) , službam v sestavu ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) in URSZR (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje), zlasti civilni zaščiti in gorski reševalni službi ter planinskim društvom, javni gozdnogospodarski in kmetijski službi, vodnogospodarskim koncesionarjem, upravljavcem cest, elektro-podjetjem in prostorskim načrtovalcem.

Cilji projekta:
- Postavitev višinskih vremenskih postaj in delovanje meteorološke opazovalne mreže;
- Izmenjava aktualnih in arhivskih meteoroloških ter lavinskih podatkov;
- Izboljšanje modeliranja snežne odeje in nadgradnja vremenskih kart modela INCA za Karavanke;
- Priprava čezmejnih zemljevidov naravnih nevarnosti za snežne in zemeljske plazove ter skalne podore;
- Poskusni krajevni lavinski bilten za Srednje Karavanke;
- Izboljšanje opozoril in obvestil o nevarnosti zaradi naravnih nesreč ter prekmejnega pretoka znanj/izkušenj/vedenj o njih ter primerov dobrih praks.

Prispevki  posameznih projektnih partnerjev:

ZAMG - vodilni partner
Prispevek: omejitev testnega območja, modeliranje snežnih nanosov, organizacija,  izpopolnjevanje, izobraževanje, modeliranje, podatkovna baza, prenos podatkov, delo z mediji, poročanje,  preračunavanje INCA-podatkov, model za lavinsko napoved, podpora pri izboru lokacije za meteorološke postaje.

LWD Kärnten - projektni partner
Prispevek: namestitev meteoroloških postaj na projektnem območju, prenos podatkov, vzdrževanje postaj v času trajanja projekta, , razglasitev stopnje nevarnosti proženja snežnih plazov, preizkus trdnosti snežne odeje in njen prerez.

GI - projektni partner
Prispevek: omejitev projektnega območja, snemanje testnega območja z napravo LIDAR (Light detection and ranging), vizualizacija s pomočjo naprave LIDAR pridobljenih rezultatov, razvoj metode za analizo razlikovanja snega in melišč/prodišč, izdelava karte ogroženosti za testno območje. 

GIAM ZRC SAZU - projektni partner       
Prispevek:  omejitev testnega in projektnega območja, terenske meritve na testnem območju, poskusni krajevni lavinski bilten za Srednje Karavanke, analiza podatkov o preteklih naravnih nesrečah, predstavitev potencialne nevarnosti za snežne in zemeljske plazove ter podore na zemljevidih nevarnosti.