Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji

"Mobilnostna revščina pomeni, da si gospodinjstvo ne more privoščiti prevoza, potrebnega za zadovoljitev osnovnih socialno-ekonomskih potreb v danih okoliščinah, kar povzroča eden od naslednjih dejavnikov ali njihova kombinacija: nizki dohodki, visoki izdatki za gorivo in/ali visoke cene javnega prevoza, razpoložljivost nadomestnih možnosti prevoza in njihova dostopnost ter lokacija, prepotovane razdalje in prometne prakse, zlasti na podeželskih, otoških, gorskih in oddaljenih območjih." Ta definicija je povzeta po predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje. Namen tega sklada je ublažitev "morebitnih negativnih družbenih učinkov na gospodinjstva, ranljive posameznike in mikropodjetja, ki bi jih lahko povzročila predlagana razširitev trgovanja z emisijami na sektorja stavb in cestnega prevoza (ETS2), zaradi katere se pričakuje povišanje cen energije in goriva na podlagi cen ogljika." Z visoko ceno energije je povezana tako energetska kot mobilnostna revščina. Medtem ko je energetska revščina povezana le s ceno uporabljenega energetskega vira in socialnega položaja gospodinjstva, pa je pri mobilnostni revščini poleg socialne v ospredju prostorska dimenzija. Posameznik, ki zaradi ekonomskih, zdravstvenih ali drugih razlogov nima možnosti uporabe osebnega vozila, hkrati pa nima peš dostopa do šole, delovnega mesta in osnovnih storitev, je povsem odvisen od javnega potniškega prometa. Največje tveganje za mobilnostno revščino je torej pri ranljivih skupinah na območjih, kjer ni ustreznih povezav z javnim prometom. Prebivalci takih območij ali nimajo dostopa do storitev ali pa so zaradi odsotnosti javnega prometa kljub nizkim prihodkom prisiljeni v nakup osebnega vozila, posledično pa lahko trpijo pomanjkanje pri drugih osnovnih dobrinah.

V skladu z zgoraj navedenimi izhodišči in razpisno dokumentacijo so cilji projekta naslednji:

• natančna teoretska opredelitev pojma mobilnostne revščine na podlagi literature in njene implikacije v situaciji v Sloveniji;
• analiza ključnih dokumentov in aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti v odnosu do mobilnostne revščine na ravni Slovenije in EU;
• določitev metodologije za analizo stanja in identifikacijo mobilnostne revščine v njeni primarni in sekundarni obliki v RS;
• določitev praga mobilnostne revščine;
• identifikacija skupin prebivalcev v Republiki Sloveniji , ki jih zadeva mobilnostna revščina;
• identifikacija mehanizmov, ki povzročajo ali bodo v prihodnje potencialno povzročali mobilnostno revščino;
• identifikacija območij v Republiki Sloveniji, v katerih je mobilnostna revščina najbolj izrazita;
• priprava scenarijev stanja na področju mobilnostne revščine ob napovedi rasti cen energentov in osebnih vozil;
• priprava predlogov ukrepov za omilitev obsega mobilnostne revščine oz. njene rasti;
• komunikacija s ključnimi javnostmi.