Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja

Študija obravnava problematiko demografskega razvoja v slovenskih statističnih regijah. Najprej smo preučili slovenske občine z vidika njihovega demografskega razvoja ter upoštevaje njihov podeželski ali urbani značaj oblikovali demografsko naselbinske tipe občin. Ti tipi so nam kasneje pomagali pri notranji členitvi regij na demografsko homogena območja, ki so bila temeljna enota za izračun demografskih projekcij.

Demografske projekcije smo na podlagi podatkov iz leta 2018 pripravili za leta 2023, 2028, 2033 in 2038, in sicer za demografsko naselbinske tipe občin, za statistične regije po demografsko homogenih območjih, za celotno državo in za obmejna problemska območja.

Po projekciji prebivalstva za celotno obdobje med letoma 2018 in 2038 se bo število prebivalcev povečalo samo v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, močno pa bo upadlo v pomurski, zasavski, koroški in goriški statistični regiji. Prebivalstvo se bo najbolj postaralo v pomurski, zasavski, koroški in podravski statistični regiji. V Pomurju in na Koroškem bo število starejših od 64 let za trikrat preseglo število otrok. Prebivalstvo bo mlajše od slovenskega povprečja samo v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter v statistični regiji jugovzhodna Slovenija.

Na podlagi analiz smo opredelili demografsko najbolj ogrožena območja, ki so pomurska statistična regija, območje Haloz in Ormoža, koroška statistična regija, Zasavje brez Občine Litija, kočevsko-belokranjsko območje, območje severozahodne Gorenjske, obmejno območje primorsko-notranjske regije in območje zgornjega in srednjega Posočja. Našteta območja zajemajo dobro tretjino površine Slovenije in slovenskih občin, dobro četrtino slovenskih naselij in petino slovenskega prebivalstva leta 2018. To so večinoma gorata, hribovita in pogosto tudi obmejna območja, zlasti zaskrbljujoče pa je, da med problemske spada kar sedem od enajstih mestnih občin Slovenije, ki bodo po projekciji 2018/2038 izgubile več kot 5 % prebivalstva.

Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statistični regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb.

Dobljene rezultate smo primerjali z različnimi študijami in na ta način opredelili povezanost demografskih procesov s stanjem v prostoru, na koncu pa smo predstavili še predlog ukrepov za izboljšanje demografske slike in smernice za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za pripravo regionalnih prostorskih planov.