Vrtičkarstvo v Ljubljani
Vodja projekta na ZRC
Dr. Aleš Smrekar-
Naslov v izvirniku
Vrtičkarstvo v Mestni občini Ljubljana kot vir onesnaževal v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi
Sodelavci
Dr. David Bole, Dr. Mateja Breg Valjavec, Dr. Bojan Erhartič (1979-2013), Dr. Drago Kladnik, Dr. Katarina Polajnar Horvat-
Trajanje projekta
1. julij 2006–30. junij 2008 -
Vodilni partner
Kmetijski inštitut Slovenije
-
Vodja projekta
dr. Andrej Simončič
-
Finančni vir
Mestna občina Ljubljana
Partnerji
Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o.
Vrtičkarska dejavnost je nastala zaradi socialno-ekonomskih potreb človeka v urbanem okolju. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v pridelani hrani ter onesnaževanja podtalnice predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje. Analiza vrtičkarske dejavnosti v Mestni občini Ljubljana, ki smo jo izvedli na podlagi anketiranja 300 vrtičkarjev v Ljubljani, kaže, da je opremljenost vrtičkov precej slaba ter da je najbolj razširjen način oskrbe vrtičkov z vodo kapnica. Vrtičkarstvo je praviloma dejavnost starejših in manj premožnih, ki večinoma živijo v blokih. Polovica je upokojenih, le tretjina zaposlenih. Večina vrtičkov je najemnih, saj je le slaba desetina anketiranih lastnikov zemljišč. Vrtičkarji so s sedanjimi površinami in razmerami zadovoljni, saj nimajo želje po dodatnem najemu ter si želijo obdelovati vrtiček tudi v prihodnje. Skoraj polovica vrtičkarjev je pripravljenih zamenjati obstoječ vrtiček za ustrezno opremljen vrtiček na primernejši lokaciji.
Analiza onesnaženosti tal s težkimi kovinami na 100 vzorčnih vrtičkih je pokazala, da so tla na posameznih lokacijah onesnažena predvsem s svincem, kadmijem, cinkom in bakrom. Vrtički so dobro založeni z organsko snovjo ter pogosto pregnojeni s fosforjem, kalijem in magnezijem. Vsebnost težkih kovin v solatnicah je povišana, pridelki pa niso vsebovali ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Povišano vsebnost nitratov smo ugotovili samo v 1 vzorcu radiča, medtem ko so bile koncentracije nitritov bistveno manjše. Glede na standarde kakovosti so podzemne vode dobrega kemijskega stanja. Novi Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana vrtičkarske dejavnosti zaradi dolgoročne zaščite vodnih ne bi smel dovoljevati tudi na ožjem območju s strogim vodovarstvenim režimom (VVO IIA).
Vrtičkarstvo ni le ekonomsko zanimiva dejavnost, ampak je vse bolj tudi oblika preživljanja prostega časa.
Na nekaterih območjih se stihijsko vrtičkarstvo širi v neposredno bližino vodarn.
Vrtičkarska območja v Ljubljani. (slika v višji ločljivosti)