Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam

ciljni raziskovalni projekt
Osnovni Podatki

Opis

V Sloveniji človek na jame najbolj vpliva z onesnaževanjem, še posebej v 20. stoletju. Problem onesnaževanja jam se je še posebej zaostril po 2. svetovni vojni, ko se je zaradi gospodarskega razvoja izjemno povečala količina odpadkov. Ob izostanku urejenega komunalnega odvoza je prebivalstvo na kraških območjih izkoriščalo jame in brezna za odlagališča odpadkov.

Onesnaženje prvenstveno vpliva na poslabšanje stanja raznovrstnega in ranljivega podzemnega življenjskega okolja, obenem pa s poslabšanjem kakovosti podzemne pitne vode vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Kraški vodonosniki so izjemno občutljivi na onesnaženje predvsem zaradi tanke prsti, točkovnega odtoka v vrtačah in ponorih ter koncentriranja vodnih tokov v epikraški in nezaliti coni. Iz kraških vodonosnikov pridobi Slovenija okoli 43 % vse pitne vode, največ v alpskih in dinarskih pokrajinah.

Kraške jame sicer pred onesnaževanjem varujejo številni zakoni, v Sloveniji, neposredno Zakon o varstvu podzemnih jam, ki je stopil v veljavo leta 2004. Zakon kraške jame opredeljuje kot naravne vrednote državnega pomena in javno dobro ter uveljavlja lastništvo države nad njimi. Vendar so na ravni Slovenije podatki o onesnaženosti jam navkljub zakonski osnovi o spremljanju stanja jam nezanesljivi in nepopolni. Med onesnažene jame se po podatkih Katastra jam (2018) uvršča 657 jam oziroma 5,2 % vseh. Na temelju rezultatov štirih projektov je Čekada (2015) ocenil, da je med 517 jamami kar dobra tretjina (35 %) onesnaženih. Ob upoštevanju metode linearne ekstrapolacije bi bilo v Sloveniji onesnaženih kar 2700 jam. Ministrstvo za okolje in prostor (2015) ocenjuje, da je onesnaženih med 15 in 20 % kraških jam v nižjih predelih države, obenem pa razpolaga s podatki o 153 uničenih in 385 onesnaženih jamah (Ministrstvo za okolje in prostor, 2017). Zadnje raziskave, ki so temeljile na preučitvi stanja 6965 jam, na podlagi zapisnikov v Katastru jam, opredeljujejo, da je med njimi 20,0 % oziroma 1390 onesnaženih jam.

Projekt prispeva k ureditvi problematike onesnaženosti jam v Sloveniji in temelji na treh ciljih. Prvi cilj se osredotoča na popis onesnaženosti jam na ravni Slovenije. Pri tem bo vzpostavljena enotna metodologija za vrednotenje ter izveden popis stanja vseh jam na podlagi podatkov Katastra jam. Pridobljeni podatki bodo osnova za izvedbo raziskave onesnaženosti jam na ravni pokrajin, s katero bodo opredeljeni ključni vplivni dejavniki onesnaženosti jam, ter izvedena primerjava onesnaženosti med posameznimi pokrajinami. Drugi cilj se osredotoča na pripravo načrta prednostne sanacije v Sloveniji. Pri tem bo za vse onesnažene jame na podlagi metode analitičnega hierarhičnega procesa ter pomembnih dejavnikov pripravljen seznam prednostne sanacije. Obenem bo razvit tudi protokol za izvedbo sanacije jam v Sloveniji, ki bo usmerjal izvajalce k sistematičnemu pristopu reševanja problematike na terenu. Tretji cilj se osredotoča na izboljšanje monitoringa stanja jam. Pri tem bo pripravljen in uveden izboljšan protokol zbiranja podatkov o stanju jam v Sloveniji z nadgradnjo obstoječega zapisnika Katastra jam. Dodatno se projekt osredotoča tudi na razvoj metod za oceno količin odpadkov v onesnaženih jamah. Obenem bo na vzorcu 100 onesnaženih jam izveden monitoring, s katerim bodo pridobljene ključne informacije, za izvedbo ostalih aktivnosti, ter ocenjena zanesljivost podatkov Katastra jam.

Rezultati projekta bodo podani v obliki poročil, monografije, znanstvenih in strokovnih člankov ter predstavljeni na zborovanjih in javnem posvetu ob zaključku izvedenega projekta.

Zemljevid

Galerija:


Faze projekta

Faze projekta