Skip to main content

NatGuidES - Identifikacija, ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev naravovarstveno pomembnejših območij v Sloveniji

Opis

Ekosistemske storitve (ES) so koristi, ki jih ljudje prejemajo od ekosistemov in so eno ključnih orodij za presojo trajnosti rabe naravnih virov. ES, ki jih zagotavljajo naravovarstveno pomembna območja (NPO), za katere je značilna z visoka biotska raznovrstnost, imajo za družbo pomembno vrednost. 13 % kopnega Slovenije zajetega v 50 širše zavarovanih in 1218 ožje zavarovanih območjih, 37 % ozemlja v mreži Nature 2000 in preko 17.400 naravnih vrednot zagotavljajo številne ES, pomembne za širšo javnost kot so npr. vezava atmosferskega ogljika v nadzemni rastlinski biomasi in tleh, zadrževanje onesnažil in preprečevanje njihovega izpiranja v podtalno vodo, privlačen prostor za rekreacijo in turistične dejavnosti. NPO so tudi pomemben generator lokalne identitete prostora, kar ponuja možnosti za dodatne razvojne priložnosti. Kljub temu, da smo v Sloveniji uspeli bolj kot drugje po svetu ohraniti celovitost ekosistemov in  preprečevati njihovo degradacijo, je nujna sistemska sprememba razvojnega modela, saj se še vedno nadaljuje fragmentacija habitatov zaradi urbanizacije, degradacija zaradi netrajnostne rabe, naseljevanja invazivnih vrst rastlin in živali ter izginjanje nekaterih redkih ekosistemov zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe in zaraščanje. Korak k izboljšanju razumevanja te problematike in ozaveščanja o konceptu ES, ki je trenutno v Sloveniji šibko prisoten, prinaša tudi kartiranje in ovrednotenje ES v NPO.

Za učinkovito uresničevanje koncepta ES, ocenjevanje stanja in spremljanje razvoja ES, je ključna kakovostna podatkovna podlaga, ki omogoča zanesljivo obravnavo ES. V NPO, v katerih zaradi dobro ohranjene narave in biotske raznovrstnosti pričakujemo, da je pestrost ES še bolj izražena, je nujnost kakovostnih podatkov, ki so prostorsko in časovno celoviti, še bolj pomembna. Upoštevanje vrednosti ES pri pripravi in sprejemu razvojnih, prostorskih in drugih strateških ali operativnih dokumentov bo pomembno za dolgoročno ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti, ohranjene naravne vrednote, posledično pa tudi za bolj kakovostno življenje prebivalcev. Zato je namen projekta pripraviti protokol za identifikacijo in kartiranje ES v NPO.

Glavni cilji projekta so:

  • priprava tipologije NPO z vidika prostorskih enot za identifikacijo ES, 
  • vzpostavitev protokolov kartiranja in vrednotenja ES na vsaj enem izbranem pilotnem NPO območju, 
  • priprava priročnika s priporočili za vrednotenje ES v NPO, ki bo v pomoč pri usmerjanju prostorskega razvoja, in smernic za vključevanje koncepta ES v sistem varstva narave ter 
  • diseminacija rezultatov in izsledkov. 

Glavni metodološki pristopi bodo vzpostavitev solidnega teoretskega temelja, interaktivne participativne delavnice z deležniki in terensko delo na vsaj enem pilotnem območju. 
 


    Rezultati

    Z doseženimi cilji projekta bomo pridobili poglobljene, verodostojne in sistematične podatke, ki bodo: 

    • v pomoč upravljavcem in odločevalcem pri iskanju sinergij v prihodnjih razvojnih prostorskih scenarijih, 
    • pomembni za ozaveščanje splošne javnosti o vlogi NPO v povezavi z blaginjo družbe in ohranjanjem pokrajine,
    • tehtna podlaga odločitvam nacionalnih politik, 
    • vir podatkov, ki jih bo Slovenija v prihodnjih letih poročala Evropski komisiji in
    • bodo prispevali k mednarodni zavezi uresničevanja EU Strategije za biotsko raznovrstnost.

     

    Prva projektna delavnica

    8. marca 2022 je potekala prva projektna participativna delavnica. Skladno z namenom projekta nas zanima, ali so ekosistemske storitve v naravovarstveno pomembnejših območjih številčnejše in bolj raznolike kot na preostalih območjih. Če bomo to hipotezo potrdili, bomo s tem utemeljili, da je varovanje takšnih območij pomembno tudi za ljudi, saj jim prinašajo različne koristi, ki jih nezavarovana območja niso zmožna nuditi. Prvi korak k preveritvi hipoteze je določitev prostorskih nosilcev za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Na participativni delavnici so poleg organizatorjev Mateje Šmid Hribar iz ZRC SAZU, Anžeta Japlja iz Gozdarskega inštituta, Suzane Vurunić iz Zavoda za gozdove in Ilone Rac iz Biotehniške fakultete sodelovali upravljavci zavarovanih območij ter strokovnjaki s področja naravovarstva, s področja ekosistemskih storitev in urejanja prostora. Rezultat delavnice, ki ga bomo v naslednjih tednih še pretresli z udeleženci, bo tipologija prostorskih nosilcev za zagotavljanje ekosistemskih storitev.

    Gradiva z delavnice:

     

    Objave

     

    Elaborati, ki so zanimivi za širšo javnost: 

    Trajanje projekta je bilo podaljšano do 30. 11. 2023. 


    Raziskovalni projekt

    Ključne besede
    ekosistemske storitve
    naravovarstvo
    Natura 2000
    zavarovano območje
    Slovenija