Zasebni vodnjaki in vrtine v Ljubljani
Vodja projekta na ZRC
Dr. Aleš Smrekar-
Naslov v izvirniku
Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na območju vodnih virov Mestne občine Ljubljana
Sodelavci
Dr. Jerneja Fridl, Dr. Drago Kladnik, Dr. Primož Pipan-
Trajanje projekta
1. junij 2003–31. januar 2004 -
Vodja projekta
dr. Aleš Smrekar
-
Finančni vir
Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d. o. o.
aziskava zajema območja na vodovarstvenem območju črpališč pitne vode na Ljubljanskem polju, torej v Mestni občini Ljubljana, na vodovarstvenem območju vodarne Brest v sosednji občini Ig in na vmesnem Ljubljanskem barju. Vrtine in vodnjaki, ki niso registrirani in zato tudi ne nadzorovani, so točke potencialnega onesnaževanja podtalnice. Za potrebe celovitega nadzora so bila na obravnavanih območjih popisana vsa vodna zajetja.
Vrsta vodnjakov. (slika v višji ločljivosti)
S podrobnim terenskim delom je bilo evidentiranih 1686 vodnih objektov, od tega je 1294 natančno popisanih, preostalih 392 zabitih vodnjakov pa je v vrtičkarskem naselju južno od Črnuč, na levem bregu Save.
Obdobje nastanka vodnjakov. (slika v višji ločljivosti)
Med populacijo vseh objektov jih je 48,9 % zabitih, 46,0 % izkopanih in 2,0 % izvrtanih. Sedem desetin podrobno proučenih objektov je na vrtu ali dvorišču neposredno ob stanovanjski hiši, več kot desetina jih je med vrtički, nekaj odstotkov pa jih je razmeščenih med obdelovalnimi zemljišči. V uporabi so tri petine vodnih zajetij. Prevladujejo takšna, v katerih voda nikoli ne presahne. Medtem, ko je bila voda nekoč glavni vir oskrbe za človeka in živino ter za pranje, se v novejšem času uporablja zlasti za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemljišč.
Problematična je lega vodnjakov v bližini gnojišč in gnojnih jam ter hlevov. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno neposredno onesnaževanje podtalnice prek izpustov oziroma iztokov odpadne vode v vodnjake. Uporabnike kakovost vode v vodnjakih čedalje bolj zanima.
Ohranjenost vodnjakov. (slika v višji ločljivosti)
Vsak od 1294 podrobno proučenih vodnih objektov je prikazan na samostojnem listu v prilogi, omogočen pa je tudi interaktivni prikaz popisnih rezultatov.
Vrtičkarji so eni glavnih uporabnikov vode iz vodnjakov.
Najstarejše kopane vodnjake še vedno uporabljajo zlasti v tradicionalnih agrarnih okoljih.
Nekateri kopani vodnjaki nimajo več prvotne vloge.
Monografija Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane