Zmanjševanje potreb po dnevni mobilnosti s celostnim načrtovanjem

Podatki za Slovenijo kažejo, da se dolžina potovanj na delo nenehno podaljšuje in da se z naraščanjem razdalje zmanjšujeta uporaba javnega prevoza in kakovost življenja vozačev. Politika trajnostne mobilnosti se osredotoča na aktivne oblike mobilnosti in zagotavljanje javnega prevoza (ki predstavlja le 14 % potniških kilometrov) ter tako zdravi simptome in ne izvora problema, to je naraščanja potreb po mobilnosti. Posledično se izpusti toplogrednih plinov niso zmanjšali, prilagajanje podnebnim spremembam pa je nezadostno. Razlog za naraščajoče povpraševanje po mobilnosti je po našem prepričanju v naraščajočem neskladju med lokacijami stanovanj, delovnih mest, storitev in rekreacije. 

Zato moramo
1)    izboljšati strateško načrtovanje in zagotoviti povezovanje in usklajevanje sektorskih načrtov,
2)    zmanjšati prostorsko neskladje med stanovanji, delovnimi mesti in storitvami ter
3)    okrepiti spremembo vedenja prebivalcev v smeri racionalizacije potovanj in izbora trajnostnih oblik mobilnosti.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je cilj projekta obravnavati dejavnike povečanega povpraševanja po vsakodnevni mobilnosti in s temeljito analizo opredeliti način za zmanjšanje povpraševanja po vožnjah ter tako prispevati k boljši kakovosti življenja in hitrejšemu prilagajanju podnebnim spremembam. Osredotočili se bomo na sodobne procese v Sloveniji, ki so poslabšali prostorsko usklajenost lokacij stanovanj, delovnih mest, storitev (vključno z izobraževanjem) in rekreacije ter povzročili povečano potrebo po mobilnosti. S poglobljeno obravnavo poselitvenega sistema, sprememb demografske strukture, ponudbe storitev in delovnih mest, prometa ter vedenjskih sprememb prebivalcev bomo

1)    analizirali razvoj družbeno-prostorske dinamike v Sloveniji po letu 1991, s poudarkom na razumevanju dejavnikov, ki so okrepili pritiske na dnevne tokove mobilnosti;
2)    s poglobitvijo v strateške dokumente ocenili sistem načrtovanja in razloge za neskladja med zastavljenimi strateškimi cilji in dejanskim stanjem/realizacijo;
3)    zagotovili smernice ustreznim sektorjem, kako se ustrezno soočati z izzivi, ki povzročajo povečano povpraševanje po mobilnosti, da bi ga omejili in zmanjšali;
4)    s stalno izmenjavo z relevantnimi sektorji in s predstavitvijo rezultatov povečali ozaveščenost in okrepili usposobljenost izvajalcev/načrtovalcev in nosilcev odločanja.

Osnovna teritorialna enota za izvedbo raziskave bo 212 občin v Sloveniji. Te predstavljajo primerno teritorialno enoto, kjer lahko posameznik dobi večino potrebnih storitev (npr. zdravstveno varstvo, osnovno šolsko izobraževanje, socialno varstvo, kot so vrtci, ustanove za starejše), hkrati pa je na voljo dovolj statističnih podatkov ali podatkov iz različnih katastrov ali registrov.

Za celovito obravnavo ugotovljenih raziskovalnih vrzeli bomo temeljito preučili prostorske in ustrezne socialno-ekonomske podatke, ne le za obravnavo prostorskega neskladja, temveč tudi neskladja v znanju in spretnostih ter dohodkih, kar bi nam pomagalo pri razumevanju razlogov za podaljševanje razdalj za prevoz na delo. Da bi premagali ozka grla zbirnih podatkov (na ravni občin) in bolje razumeli posebnosti namenov potovanj (povezanih z delom, storitvami, rekreacijo), se bomo osredotočili tudi na individualne podatke, pridobljene s poglobljeno raziskavo na ravni pilotnega območja.

Raziskava bo temeljila na naših nedavnih študijah (demografske analize in projekcije, analize policentričnega sistema poselitve in razpoložljivosti javnih storitev, analize prometnih koridorjev, prometnih vozlišč, ponudbe javnega prevoza in dnevnih tokov mobilnosti) ter z uporabo prostorske statistike, GIS, usklajevanjem virov velikih podatkov, temeljito preučitvijo sektorskih in večnivojskih (država-regija-občina) sistemov načrtovanja ter s kvalitativnimi metodami (intervjuji in vprašalniki) prispevala nova spoznanja, potrebna za načrtovanje in s podatki odprto odločanje. Raziskava bo pripomogla k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovemu blaženju, izboljšala sistem načrtovanja v Sloveniji in dolgoročno pripomogla k zmanjšanju prostorskega neskladja med lokacijami stanovanj, delovnih mest, storitev in rekreacije ter tako razbremenila potrebe po vsakodnevni mobilnosti.