Podnebno pogojene naravne nesreče in odziv sistema ZRP v Republiki Sloveniji

Raziskovalna vrzel:

Čeprav poskuša človeška civilizacija naravne procese razumeti, razlagati in v zadnjem obdobju tudi napovedovati ter upravljati naravne pojave, pa nas z njimi povezane posledice še vedno presenečajo. Še več, predstavljajo vse bolj prevladujočo obliko varnostnih izzivov v sodobni družbi, saj ogrožajo človeška življenja, kritično infrastrukturo in premoženje.

Nacionalno-varnostni sistemi so zaradi novih, nekonvencionalnih oblik izzivov, ki so povezani s podnebnimi spremembami in jih postavlja spreminjajoče se okolje, pred nujno potrebnimi spremembami. Vse pogostejši so ekstremni naravni pojavi, ki so med seboj povezani in vplivajo na območja poselitve. Če k temu dejstvu dodamo še vse večjo kompleksnost organiziranja in delovanja sodobne družbe ter njenih (pod)sistemov, je izziv, ki ga bi naj naslovil sistem nacionalne varnosti, še toliko večji. V projektu bomo naslovili to vrzel z analizo stanja na tem področju in odgovorom na vprašanje, katere so priporočljive in nujne spremembe.

Opis:

Geografske analize izkazujejo veliko povečanje ekstremnih naravnih pojavov v t. i. kontaktnih prostorih. To so stičišča različnih fizično- in humanogeografskih dejavnikov, ki jih v Sloveniji zaznamuje lega na stičišču štirih velikih pokrajinskih enot. Stičišče različnih geografskih enot ni samo naša gospodarska (transport, logistika, turizem) in politična primerjalna prednost, pač pa ima tudi negativno plat. Ta se je v preteklosti kazala predvsem v velikem strateškem interesu velikih sil za ta prostor in tudi v pogostih naravnih pojavih, ki se pogosto spremenijo v naravne nesreče. Potresi, poplave, (zemeljski) plazovi, toča, viharni veter in ne nazadnje tudi ledene ujme (žled) so naravni pojavi, ki jih v Sloveniji obravnavamo kot največjo grožnjo, v zadnjem desetletju ali dveh pa so se ti pojavi še dodatno intenzivirali kot posledica globalnih podnebnih sprememb.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji je podsistem nacionalne varnosti države in se izvaja v obliki enotnega in celovitega sistema, organiziranega s strani države in lokalnih skupnosti. Sistem omogoča zmanjševanje in preprečevanje nesreč ter predvsem nastanek žrtev.

Pogosti naravni pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, in ki se v zadnjem desetletju ali dveh pojavljajo po celotnem ozemlju Republike Slovenije, pa naj gre za številne poplave in neurja ali pa primer žleda iz zime 2014 ter ponavljajoče se gozdne požare na Krasu, so pokazali vso ranljivost sodobne družbe, prepletenost in soodvisnost ključne družbene in tehnične infrastrukture ter odvisnost od distribucije električne energije ter šibkost informacijsko-komunikacijskih sistemov in prometnega omrežja. Vsekakor je ledena ujma 2014 izredno specifičen varnostni dogodek, ki je daleč presegel dosedanje izkušnje kriznih razmerah na področju tako zaščite in reševanja kot tudi delovanja države na vseh ravneh.

Ciljni raziskovalni projekt ima pet temeljnih ciljev:

• analiza normativnega okvirja za organiziranje in delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči na ravni lokalne občin v Republiki Sloveniji;
• mednarodno-primerjalna analiza in pregled aktivnosti na področju organiziranja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči na primeru podnebno pogojenih naravnih nesreč;
• analiza delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči na primeru večjih nesreč v zadnjih desetih letih v Sloveniji;
• analiza morebitnih odstopanj med različnimi tipi lokalnih skupnosti pri izvajanju aktivnosti ter sodelovanja z regijsko in državno ravnjo;
• predlogi javnopolitičnih izboljšav ter usmeritve za nadaljnje spremembe pri prilagajanju na podnebno pogojene naravne nesreče.