Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti krajine
Sodelavci:
, ,
 
Trajanje:
1. april 2018–31. marec 2020
Link SICRIS:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=40...
Šifra:
V5-1730
Opis

Pojem prepoznavnosti krajin  sta v slovenski prostor  vpeljali Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004) in Prostorski red Slovenije (PRS, 2004), ki sta bila izdelana na podlagi različnih strokovnih podlag (Strategija varstva krajine v Sloveniji, 1996, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji 1998; Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji, 1998) in predvsem na podlagi meril s področja opredeljevanja izjemnih krajin in varstva kulturne dediščine. Od tedaj na področju varstva in upravljanja krajin ni bilo veliko narejenega, koncept prepoznavnosti pa ne podprt z instrumenti. Med tem je krajinski prostor doživel pomembne spremembe, pretežno prav v smeri izgubljanja prepoznavnih, skladnih krajinskih struktur, in sicer delno zaradi urbanizacije ter razpršene in tipološko neustrezne poselitve in delno zaradi procesov opuščanja oziroma intenziviranja kmetovanja. Metodologija opredeljevanja prepoznavnih značilnosti in območij prepoznavnosti krajine je zaradi sprememb v prostorskem, družbeno-ekonomskem in političnem okolju ter napredka v znanju in razvoju metod na področju analize in vrednotenja krajin nezadostna. Nadgradnja metodologije v predlagani nalogi bo povezala nova znanstvena dognanja z oblikovanjem prostorske in drugih politik ter ustreznim ukrepanjem za ohranjanje ter krepitev ali ustvarjanje novih prepoznavnosti slovenskih krajin.

V nalogi bomo preverili in nadgradili obstoječo metodologijo določanja kot območij nacionalne prepoznavnosti krajine. V okviru prenovljene metodologije bomo podrobneje določili merila in kriterije za opredeljevanje prepoznavnosti slovenskih krajin in na podlagi vrednotenja ugotovili, kateri deli slovenskega prostora so zaradi svojih krajinskih kakovosti pomembni za prepoznavnost in identiteto Slovenije. Metodologijo bomo preverili na dveh testnih območjih prepoznavnosti krajine na nacionalni ravni: poleg TNP bo izbrano še drugo območje na podlagi dostopnih podatkov in po dogovoru z naročnikom. Uporaba metodologije bo prikazana na primeru določanja pravil urejanja prostora na območju  TNP.

Faze projekta

Naloga bo v prvem delu na osnovi virov in strokovne literature prinesla okvir za ovrednotenje metodologije za določanje prepoznavnih značilnosti in območij krajin. Preverjena in ovrednotena bo tudi dosedanja uporaba metodologije na državni in lokalni ravni in njeni rezultati. V drugem delu bo izvedena empirična raziskava (anketa) za pridobivanje podatkov o tem, kako prvine in območja prepoznavnosti krajin dojema širša javnost (mladi in odrasli) in strokovna javnost (prostorski načrtovalci) ter opravljeni intervjuji z nosilci urejanja prostora,  povezanih s krajino, o uporabi meril za načrtovanje, upravljanje in presojanje posegov v krajino. Na osnovi predhodnih korakov bo tretji korak namenjen zasnovi oziroma nadgradnji metodologije za določanje območij nacionalne prepoznavnosti krajine ter predlogu pravil urejanja prostora na območjih nacionalne prepoznavnosti krajine s preveritvijo na dveh testnih območjih.  Na osnovi rezultatov preveritve v TNP bo v četrtem delovnem sklopu pripravljen predlog pravil urejanja prostora na območju TNP kot enega od območij nacionalne prepoznavnosti krajine.

Seznanjanje in izobraževanje strokovne javnosti bo potekalo že v začetnem delu ob intervjujih, za diseminacijo rezultatov pa bo izvedena bo delavnica s predstavitvijo in razpravo. Pripravili bomo predstavitev (objavo) v javnem mediju za širšo javnost ter objavo v strokovni revij za strokovno javnost.

Rezultati

Glavni rezultati naloge bodo: (1) prenovljena metodologija za opredelitev območij prepoznavnosti, oblikovana na osnovi: teoretičnega okvira, analize izkušenj, empirične raziskave v strokovni in splošni javnosti, razprave v strokovni javnosti in preveritev na testnih primerih; (2) predlog pravil urejanja prostora na območjih nacionalne prepoznavnosti krajin, (3) opredelitev območij prepoznavnosti ter pravil urejanja prostora v TNP; in (4) večje zavedanje o pomenu krajinskih značilnosti za prepoznavnost in prostorsko identiteto s predstavitvami projekta na posvetih, konferencah ter v splošnih in strokovnih medijih.

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo

Ključne besede

krajina • prepoznavnost • identiteta • krajinske značilnosti • prostorsko planiranje