Vpliv shem kakovosti »Zaščitena označba porekla« (ZOP) in »Zaščitena geografska označba« (ZGO) na sodelovanje ter organiziranje proizvajalcev v Sloveniji

Vez med hrano in njenim geografskim poreklom je vse šibkejša. Kmetijski pridelki in živila so bila nekdaj tesno povezana s svojim geografskim poreklom. Značilnosti teh pridelkov in živil - videz, vonj, okus, tekstura - so se izoblikovale pod vplivom kompleksnega in unikatnega prepleta naravnih, družbenih, ekonomskih, kulturnih in okoljskih lastnosti območja njihove pridelave ter predelave. Družbeni in tehnološki napredek je z globalizacijo in razvojem masovne proizvodnje oslabil povezanost med hrano in njenim geografskim poreklom: hrana je postala vse bolj homogena in vse težje je določiti njen izvor. Končni porabniki (potrošniki) so bili vse bolj oddaljeni od virov svoje prehrane. Nedoločljivo geografsko poreklo in nejasne okoliščine predelave hrane pa so vse bolj vzbujale nezaupanje in povzročali skrbi glede varnosti in kakovosti prehrane. Ta problem pa ni omejen le na potrošnike, temveč je relevanten za številna območja, kjer je kmetijstvo in predelava hrane pomemben gradnik družbene, gospodarske, kulturne in tudi identitetne podobe - na teh območjih se soočajo z izzivi gospodarskega prestrukturiranja, sprememb v rabi kmetijskih zemljišč, izgube tradicionalnega znanja in preobrazbe tradicionalne identitete.
Sheme kakovosti so nastale kot odziv na te spremembe. Pri kmetijskih pridelkih in živilih, ki so vključeni v sheme kakovosti, se mora ob proizvodnji upoštevati predpisane postopke in določila, kot so na primer ustrezna raba imena, uporaba surovin z določenim geografskim poreklom, način pridelave oziroma predelave, časovne zahteve (prim. čas obiranja ali zorenja) ter način shranjevanja in pakiranja. Sheme kakovosti se med sabo razlikujejo po naboru določil, načinu nadzora in ravni pravne zaščite. Nekatere sheme se navezujejo izključno na kakovost surovin ali postopkov pridelave (prim. sheme Izbrana kakovost, Ekološki pridelki in Zajamčena tradicionalna posebnost), druge pa imajo opredeljeno tudi geografsko poreklo oziroma območje predelave živila (prim. Zaščitena označba porekla – ZOP in Zaščitena geografska označba – ZGO). ZOP ščiti živila, ki so v celoti rezultat izdelave na območju, pri ZGO pa je povezava med živilom in območjem manj tesna, saj na območju poteka le ena od faz proizvodnje.
Sheme kakovosti ščitijo pred zlorabami in spodbujajo družbeno-gospodarski razvoj območja. Shemi kakovosti ZOP in ZGO sta za potrošnika zagotovilo kakovosti in vez, ki izdelek povezuje z območjem pridelave oziroma predelave. Za proizvajalce sta shemi kakovosti ZOP in ZGO način zaščite pridelka oziroma živila pred zlorabami. Živilo, ki je vključeno v eno od teh shem kakovosti, je zaščiteno pred tveganji, ki jih prinaša globalni tržni gospodarski sistem: pred zlorabo imena, pred ponaredki, pred homogenizacijo ali spremembo postopka izdelave ter s tem povezano izgubo okusa ali drugih razločevalnih lastnosti živila. Implementacija tovrstnih shem lahko spodbudi razvoj območja pridelave oziroma predelave na več načinov:

• na prostorski ravni lahko poveže proizvajalce in druge deležnike s skupnimi cilji;
• krepi identiteto, sodelovanje in medgeneracijski prenos znanja na območju pridelave in predelave;
• spodbuja podjetništvo in nastanek novih delovnih mest;
• prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine;
• predstavlja argument proizvajalcev za višjo ceno izdelka ter potrošnikom zagotavlja kakovost.

Sheme kakovosti ZOP in ZGO v Sloveniji so priložnost za nadgradnjo obstoječih raziskav. Čeprav so bile sheme kakovosti v Sloveniji že v preteklosti predmet raziskav predvsem na področju agronomije, prava in gastronomije, so te raziskave maloštevilne in vsebinsko ozko usmerjene v posamezne študije primerov. Ta raziskovalni projekt v proučevanje obstoječih shem ZOP in ZGO v Sloveniji uvaja bolj celovit in sistematičen pristop. Tovrstno raziskovanje bi pripomoglo k:

• boljšemu uvidu in spremljanju implementacij shem kakovosti ZOP in ZGO v Sloveniji;
• teoretski, metodološki in empirični nadgradnji relevantnih raziskav;
• nastanku vsebinskih podlag za kakovostnejšo pripravo, sprejemanje in izvajanje razvojnih ukrepov in politik na področju shem kakovosti.

Raziskava odgovarja širšim aktualnim družbeno-gospodarskim in politično-zakonodajnim procesom na ravni EU, zato bodo imeli rezultati raziskave poleg znanstvene tudi aplikativno vrednost za načrtovalce razvojnih politik, odločevalce in druge relevantne deležnike. Aktualnost in smiselnost tovrstnih raziskav se krepi zaradi obsežne prenove in vsebinske nadgradnje obstoječe zakonodaje na področju shem kakovosti za kmetijske proizvode in živila, ki trenutno poteka na ravni EU. Cilj teh zakonodajnih posodobitev EU je med drugim tudi opolnomočiti proizvajalce in oblike njihovega sodelovanja. Prizadevanja gredo predvsem v smer spodbujanja oblikovanja enotne skupnosti proizvajalcev na območju pridelave oziroma predelave, t. i. priznane skupine proizvajalcev, ki bi v imenu proizvajalcev izvajala skupne naloge in ukrepe. Z izkušnjami in s primeri dobrih – ter manj uspešnih - praks se je na ravni EU namreč razvilo spoznanje, da so medsebojno povezani in v različne oblike sodelovanja organizirani proizvajalci na območju pridelave oziroma predelave (prim. združenje, društvo, zadruga) učinkovitejši in zmogljivejši pri opravljanju organizacijskih, trženjskih, pogajalskih in finančnih izzivov. Ker bo moralo pristojno ministrstvo novelirano evropsko zakonodajo implementirati v slovenski pravni sistem, bodo z rezultati te raziskave dobili tudi predhoden vpogled v delovanje shem kakovosti in relevanten uvid v razmere medsebojnega povezovanja in sodelovanja proizvajalcev. Rezultati te raziskave bodo zato tudi vsebinska podlaga za izboljšanje obstoječih razmer, tj. da bo prenova zakonodaje in prilagoditev podpornega okolja bolj učinkovito naslovila prepoznane izzive proizvajalcev na območjih.

Leta 2023 je bilo v Sloveniji po podatkih Registra geografskih označb Evropske unije z ZOP ali ZGO zaščitenih 24 živil. Pri nobenem od teh živil ni raziskano, kako implementacija shem vpliva na sodelovanje, medsebojno organiziranje in vsakovrstno medsebojno součinkovanje proizvajalcev na območju pridelave oziroma predelave. Namen tega projekta je proučiti oblike in funkcije medsebojnega povezovanja ter sodelovanja proizvajalcev na območjih pridelave oziroma predelave teh 24 živil, ki so zaščiteni z ZOP ali ZGO. Raziskovalni projekt bo prepoznaval načine sodelovanja proizvajalcev in jih vsebinsko analiziral z vidika namena in ciljev, tj. kako proizvajalci med sabo sodelujejo in kakšni cilji jih pri tem vodijo. Raziskava želi prepoznati ter analizirati neformalne in predvsem pravno-formalne oblike organiziranja s posebnim ozirom na dejavnosti, ki jih ta oblika opravlja za proizvajalce. Pri raziskovalnem projektu nas bodo usmerjali štirje cilji.
Cilj 1: Zbrali in analizirali bomo dosedanje izkušnje o vlogi organiziranih oblik sodelovanja proizvajalcev pri implementaciji nacionalnih in evropskih shem kakovosti v Sloveniji na osnovi pregleda obstoječe literature in pogovorov z relevantnimi strokovnjaki.
Cilj 2: Pridobili bomo podatke o aktualnih razmerah glede organiziranosti proizvajalcev pri implementaciji shem kakovosti ZOP in ZGO na območjih v Sloveniji.
Cilj 3: Z metodo primerjalne analize bomo primerjali dobre in slabe prakse implementacije shem kakovosti ZOP in ZGO z vidika organiziranih oblik sodelovanja proizvajalcev v Sloveniji.
Cilj 4: Relevantnim deležnikom in institucijam bomo predstavili raziskovalne rezultate ter oblikovali priporočila za ukrepe in izboljšave pri upravljanju s shemami kakovosti.