Skrivnostno taljenje: Razkrivanje vplivov podnebnih sprememb na ledene jame skozi občansko znanost

Taljenje ledenikov je eden najopaznejših dokazov globalnega segrevanja podnebja. Izginjanje ledenikov v Alpah je zaskrbljujoče. Med letoma 2000 in 2014 so ledeniki izgubili približno 16 % prostornine, do leta 2050 pa naj bi izginilo kar do 90 % vseh alpskih ledenikov. Ta proces je še posebej izrazit na obrobnih območjih Alp in pri ledenikih, kot sta Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto, ki že izgubljata svoje temeljne značilnosti.

Podnebne spremembe pa ne vplivajo zgolj na površinske ledenike, temveč tudi na led v kraških jamah. Raziskave so pokazale, da se povprečne temperature v ledenih jamah v alpskem prostoru zvišujejo za približno 0,2 °C na desetletje, kar je približno polovica zunanjega dviga temperatur. Zaradi pospešenega izginjanja površinskih ledenikov postajajo ledene jame vse pomembnejši kazalnik podnebnih sprememb.

V Sloveniji je registriranih 229 kraških jam s stalnim ledom. Kljub temu da je raziskovanje ledenih jam manj obsežno, le-te nudijo dragocene podatke o lokalnih in regionalnih podnebnih spremembah. Obstoječe raziskave v Sloveniji se osredotočajo na štiri ledene jame v Alpah in Dinarskem gorstvu, kjer znanstveniki izvajamo meritve podnebnih spremenljivk ter spremljamo spreminjanje mase ledu. Rezultati kažejo na pospešeno izgubljanje ledu, vendar za celovito razumevanje vpliva podnebnih sprememb na jamsko okolje potrebujemo obsežnejše raziskave. Na podlagi jamskih načrtov, arhivske dokumentacije Katastra jam in fotografske dokumentacije je namreč mogoče rekonstruirati pretekle razmere in jih primerjati s sodobnimi podatki.

Jamarski prostovoljci in društva so ključni partnerji pri teh raziskavah, saj s svojim poznavanjem in fotografskim gradivom pomembno dopolnjujejo znanstvena prizadevanja. Njihova opažanja sprememb v ledenih jamah so nepogrešljiva za razumevanje krhkega jamskega okolja. S pomočjo vprašalnikov bomo pridobili podatke o opažanjih jamarjev, zbirali fotografije iz osebnih in društvenih arhivov ter vzpostavili metodologijo za spremljanje sprememb ledenih mas v večjem številu jam.

S terenskim monitoringom temperatur in ledu, ki ga bodo izvedli jamarski prostovoljci, bomo pridobili ključne podatke o trenutnih trendih in omogočili boljše razumevanje dinamike podnebnih sprememb. Zbrani podatki bodo predstavljeni na predavanjih in v obliki fotografske razstave, s čimer bomo povečali ozaveščenost javnosti in spodbudili razpravo o pomenu varovanja naravnega okolja. Z vzpostavitvijo geoinformacijskega portala bodo rezultati raziskav o vplivu podnebnih sprememb na jamsko okolje dostopni širši javnosti.

Projekt bo povezal znanstveno in jamarsko skupnost ter omogočil boljše razumevanje podnebnih sprememb skozi prizmo jamskega okolja. Poleg tega bomo s promocijo rezultatov prispevali k širši javni razpravi o vplivih podnebnih sprememb in spodbudili aktivno sodelovanje pri njihovem naslavljanju.