Geomorfološke posebnosti krasa na eolskih kalkarenitih in njihova pomembnost za preučevanje paleoklime

fundamental research project
Osnovni Podatki

  • Vodja projekta na ZRC

    Dr. Matej Lipar
  • Naslov v izvirniku

    Geomorphological peculiarities of AEOLianite KARST and their palaeoclimatic significance

  • Sodelavci

    Dr. Mateja Ferk, Dr. Matej Lipar
  • Šifra

    N1-0162

  • Trajanje

    od 01. september 2020 do 31. avgust 2022
  • Vodilni partner

    ZRC SAZU

  • Vodja projekta

    Dr. Matej Lipar

  • Finančni vir

    Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Opis

Podnebje na Zemlji je v zadnjih milijonih let nihalo med ledenimi in medledenimi dobami, ki so jih zaznamovale hladnejše oziroma toplejše temperature. Trenutno obdobje medledene dobe bo neizogibno prešlo v novo ledeno dobo, vendar pa trenutni trend globalnega segrevanja lahko vpliva na čas in način prehoda; kako bo to dejansko vplivalo na okolje, ni jasno. Podnebne spremembe vplivajo na okolje, poznavanje odziva okolja pa pomaga človeštvu najti rešitve za prilagajanje ali preprečevanje okoljskih sprememb. Da bi zagotovili nove podatke razvoja paleo-podnebja in kasnejših odzivov na okolje, je treba pridobiti neposreden vpogled v vsako ledeno oziroma medledeno dobo.

Eolski kalkareniti (cementirane karbonatne sipine) predstavljajo pomembno orodje za izboljšanje našega razumevanja podnebno-okoljskih interakcij. Razlog za to je, da kombinacija stratigrafske sekvence sedimentacije kalkarenitov in erozija po sedimentaciji (cementacija, raztapljanje, tvorba krasa) v kvartarju zagotavljata zanesljivo in medsebojno povezano časovno obdobje preteklih okoljskih sprememb in odraža neposreden odziv pokrajine med podnebnimi cikli ledenih in medledenih dob.

Cilj projekta je okrepiti vlogo eolskih kalkarenitov v kombinaciji s kraško geomorfologijo kot zanesljivim paleo-podnebnim arhivom z razjasnitvijo trenutnih znanstvenih vrzeli. To vključuje (1) določitev celotne obsežne porazdelitve in časovnega odlaganja kalkarenitov v Sredozemlju glede na sedanje stanje, ki na splošno ni naklonjeno sedimentaciji velikih sipin; (2) določitev časovne komponente geneze ene najznačilnejših kraških oblik v kalkarenitih – korozijskih cevi; in (3) primerjava kraškega razvoja na kalkarenitih z različnim odstotkom netopnih zrn.

Raziskava bo zapolnila pomembno vrzel v razumevanju, kako eolski kalkareniti odražajo okoljski odziv na velike podnebne spremembe v različnih časovnih obdobjih.


Rezultati


Ključne besede
Paleoklima
kalkareniti
geomorfologija
kras