Geografske označbe in trajnostni razvoj podeželja: Primerjalna analiza treh študij primerov v Sloveniji

*opomba​: za detajlne informacije o izvajanju projekta, projektnih rezultatih in možnostih javne predstavitve rezultatov se obrnite na vodjo projekta. Z veseljem vam pomagamo.

Namen in cilji projekta

Geografske označbe (GO) so neločljivo povezane s kakovostjo in prepoznavnostjo izdelkov, ki izvirajo iz določenih pokrajin. Gre za posebno obliko intelektualne lastnine, ki potrjuje izvor izdelka iz določenega območja in njegovo kakovost ali posebne značilnosti, ki so vezane na to območje.

Ključni elementi geografskih označb so:

• Ime, povezano z lokacijo: Edinstveno ime, ki izdelek povezuje z njegovim geografskim poreklom.
• Navodila za proizvodnjo (specifikacija produkta): Jasno določene metode in standardi proizvodnje, ki zagotavljajo dosledno kakovost.
• Ekskluzivna pravica do uporabe: Pravico do uporabe GO imajo le proizvajalci znotraj določenega območja, kar zagotavlja avtentičnost in integriteto izdelka.

Kljub pomembni vlogi geografskih označb pri ohranjanju lokalnega gospodarstva, tradicij in spodbujanju inovativnih priložnosti pa njihov vpliv na razvoj podeželskih območij, zlasti v post-socialističnih državah EU, še ni zadostno raziskan.

Namen tega projekta je raziskati, kako lahko geografske označbe tipa zaščitena označba porekla (ZOP) prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželskih območij. Projekt se osredotoča na tri slovenske sire z oznako ZOP: bovški sir, tolminski sir in mohant, ki se pri svojem razvoju in upravljanju soočajo z različnimi izzivi.

Glavni cilj projekta je oceniti in primerjati razvoj ZOP v Sloveniji ter raziskati njihov prispevek k trajnostnemu razvoju podeželskih območij. Pri tem bomo posebno pozornost namenili vlogi deležnikov, dinamiki lokalnih skupnosti ter institucionalni podpori. Projekt si prizadeva ponuditi vpogled v upravljanje ZOP ter oblikovati praktične predloge za izboljšanje obstoječih sistemov.

Ključna raziskovalna vprašanja:

• Kako lahko zaščitene označbe porekla (ZOP) bolj učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželskih območij?
• Kakšno vlogo imajo deležniki, zlasti proizvajalci, pri razvoju in upravljanju ZOP?
• Kako lahko izboljšamo načine upravljanja ZOP za večji vpliv na lokalne skupnosti?
• S kakšnimi izzivi se srečujejo ZOP v Sloveniji in kako jih lahko uspešno presegamo?

Raziskovalni kontekst in raziskovalne priložnosti

Slovenija, kot relativno nova članica EU, se še vedno sooča z izzivi pri učinkovitem izvajanju ZOP. Predhodne študije so pokazale, da so nekatere ZOP v Sloveniji neaktivne, druge pa vključujejo le majhno število proizvajalcev. Projekt nadgrajuje obstoječe raziskave o bovškem siru, tolminskem siru in mohantu, ki so že bili preučeni z vidika njihove zgodovine in trženja. To predstavlja odlično izhodišče za poglobitev razumevanja vloge teh geografskih označb pri razvoju podeželskih območij.

Pričakovani učinki projekta

Projekt ponuja inovativen pogled na geografske označbe kot orodje za trajnostno preobrazbo podeželskih območij. Namesto da bi bili GO zgolj pravni mehanizmi, lahko ob ustreznem upravljanju postanejo ključni dejavnik družbenega in gospodarskega napredka lokalnih skupnosti.

Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju delovanja GO v Sloveniji ter ponudili konkretne rešitve, ki bodo uporabne tudi v drugih regijah z podobnimi izzivi. Cilj je spodbujati trajnostni razvoj podeželskih območij skozi učinkovitejše upravljanje geografskih označb in krepitev sodelovanja med lokalnimi deležniki.