Analiza gospodarskih središč v Ljubljani
Vodja projekta na ZRC
Dr. Marjan Ravbar-
Naslov v izvirniku
Analiza sodobnih poslovnih, nakupovalnih in drugih gospodarskih središč v Ljubljani
Sodelavci
Dr. David Bole, Aloisia Gomez-
Trajanje projekta
30. maj 2008–30. maj 2009 -
Vodja projekta
dr. Marjan Ravbar
-
Finančni vir
Mestna občina Ljubljana
Projekt financira Mestna občina Ljubljana, cilj pa je analizirati sodobna gospodarska središča v mestu, ki so nastala kot rezultat intenzivnega gospodarskega in prostorskega razvoja v zadnjih dveh desetletjih. V projektu analiziramo družbenogospodarske značilnosti postindustrijske Ljubljane, tipiziramo sodobna gospodarska središča in ugotavljamo njihove geografske značilnosti. Posebno pozornost namenjamo investicijam in njihovi prostorski razporejenosti ter ustvarjalnim skupinam, saj so motor nadaljnjega gospodarskega in prostorskega razvoja mesta. Analiza predstavlja podlago za ovrednotenje Strateškega prostorskega načrta Ljubljane, zlasti tistih poglavij, ki se tičejo prostorskega razvoja gospodarstva.
V Ljubljani lahko opredelimo okoli 1000 ha površin, ki jih lahko opredelimo kot gospodarska območja. Te cone na podlagi njihove skupne površine razdelimo glede na njihov pomen, ki ga imajo v prostoru. Največji delež gospodarskih območij predstavljajo industrijske cone iz povojnega obdobja (1945 – 1990). Greenfield razvoja (»razvoja na travniku«) je v Ljubljani za manj kot 5 % celotnih površin gospodarskih območij. 11 gospodarskih območij ima nad 20 ha površin, največja je Industrijska cona Šiška, nato območje ob Letališki cesti in BTC, ki imajo nadregionalen značaj. (slika v višji ločljivosti)
Prikaz sekundarnih gospodarskih središč v prostoru Ljubljane (številska oznaka nakazuje vrstni red po skupni velikosti območja). (slika v višji ločljivosti)
Bodoče širjenje sekundarnih gospodarskih središč nakazuje, da bo prihajalo do prostorskih in funkcijskih sprememb. Poudarjen bo greenfield razvoj zlasti proizvodnih območij in strukturna preobrazba do sedaj mešano industrijsko–poslovnih–nakupovalnih območij (BTC, Vič, Stegne,…). Generaliziran prostorski model razmeščanja gospodarskih aktivnosti kaže, da gre za težnjo k dekoncentraciji ob hkratni specializaciji gospodarskih aktivnosti. Nekateri avtorji omenjajo zasuk k večjedrni, mozaični, policentrični, mrežni, ..., zgradbi mesta. V tem se Ljubljana ne razlikuje od ostalih evropskih mest. (slika v višji ločljivosti)
Predlog izvedbenega prostorskega načrta MOL ima določene pomanjkljivosti, ki smo jih izpostavili in predlagali v ponovno presojo pripravljavcu načrta. Med večjimi pomanjkljivosti omenjamo zlasti predimenzioniranje industrijskih površin glede na dejanske potrebe in problem tekmovalnosti med nekaterimi programsko zelo sorodnimi načrtovanimi gospodarskimi območji znotraj mestne regije.