
Vrtičkarstvo je nastalo zaradi družbenih, gospodarskih in prostočasnih potreb človeka v mestnem okolju, najprej v industrijskih srednjeevropskih deželah, od koder se je razširilo v vse razvite države sveta. Na območju Ljubljane so bila stihijsko rastoča vrtičkarska območja razporejena po vsem ravninskem delu. Vrhunec v razprostranjenosti so dosegla v devetdesetih letih 20. stoletja. Knjiga je namenjena tako vrtičkarjem kot načrtovalcem mestnega razvoja, pa tudi študentom, politikom in vsem občanom, ki jim ni vseeno za prihodnji prostorski razvoj slovenskega glavnega mesta. Dejstvo je, da so tako rekoč vsa vrtičkarska območja v Mestni občini Ljubljana navezana na zemljišča na vodovarstvenem območju. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v prsti ali tleh in pridelani hrani ter onesnaževanja podzemne vode vrtičkarstvo predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje.
Zaradi spremenjenega, bolj urbanega načina življenja in spremenjene doktrine mestnih oblasti je površina vrtičkov na prehodu iz 20. v 21. stoletje precej nazadovala, še zlasti na lokacijah, namenjenih pozidavi. S tem pričujoča publikacija dobiva tudi zgodovinski pridih. Najnovejša analiza vrtičkarstva v Mestni občini Ljubljana, ki smo jo izvedli na podlagi anketiranja 302 vrtičkarjev, je pokazala, da je opremljenost vrtičkarskih območij precej slaba. Gre za dejavnost starejših in manj premožnih meščanov, ki večinoma živijo v stanovanjskih blokih. Večina vrtičkov je najemnih. Vrtičkarji so s sedanjimi površinami vrtičkov in razmerami za vrtičkarstvo zadovoljni, saj nimajo želje po dodatni širitvi dejavnosti. »Svoje« vrtičke si želijo obdelovati tudi v prihodnje.
Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v prsti ali tleh in pridelani hrani ter onesnaževanja podzemne vode vrtičkarstvo predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje. Analiza onesnaženosti prsti ali tal s težkimi kovinami na 100 vzorčnih vrtičkih je na posameznih lokacijah pokazala onesnaženost zlasti s svincem, kadmijem, cinkom in bakrom, kar je v sorazmerju z velikostjo Ljubljane, stopnjo industrializacije in prometnimi obremenitvami. Vrtički so dobro založeni z organsko snovjo ter pogosto pregnojeni s fosforjem, kalijem in magnezijem. Vsebnost težkih kovin v solatnicah je povišana, testirani pridelki pa niso vsebovali ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Povišano vsebnost nitratov v pridelkih smo ugotovili samo izjemoma, medtem ko so bile koncentracije nitritov bistveno manjše. Kljub intenzivnosti vrtičkarstva rezultati preskušanj podzemne vode eksplicitnih vplivov vrtičkarstva niso potrdili, to pa pomeni, da so drugi antropogeni vplivi tako intenzivni, da prevladujejo nad vrtičkarskimi.
Osnutek izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana iz leta 2008 predvideva, da se bo površina vrtičkarskih območij skrčila za skoraj polovico, a tudi med načrtovanimi vrtički so nekatera, ki ne izpolnjujejo minimalnih lokacijskih standardov. Nekatere lokacije vrtičkov so problematične zlasti zato, ker so v neposredni bližini pomembnejših prometnic in kot takšne predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje vrtičkarjev.
V prihodnje bo treba vrtičkarje bolj sistematično ozaveščati in izobraževati o pravilni in varni rabi gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. Nenazadnje ne smemo prezreti dejstva, da je praktično vse vrtičkarstvo v Mestni občini Ljubljana navezano na zemljišča na vodovarstvenem območju.
Knjiga je namenjena tako vrtičkarjem kot načrtovalcem mestnega razvoja, pa tudi študentom, politikom in vsem občanom, ki jim ni vseeno za prihodnji prostorski razvoj slovenskega glavnega mesta.
Predgovori
1 Uvod
1.1 Cilji raziskave
1.2 Terminološka pojasnila
1.3 Glavne značilnosti preučevanega območja
2 Zakonodaja
3 Metode dela
3.1 Anketiranje
3.2 Vzorčna mesta, vzorčenje ter analitika tal in rastlin
3.3 Vzorčna mesta, vzorčenje ter analitika podzemne vode
3.4 Merila za določanje primernosti vrtičkarskih območij
4 Vrtičkarstvo v urbanem okolju
4.1 Vplivi urbanega okolja na vrtičkarstvo
4.2 Onesnaževala vrtičkov v urbanem okolju
4.3 Vplivi vrtičkarstva na okolje
5 Vrtički
5.1 Vrtičkarstvo skozi čas
5.2 Območja vrtičkov
5.3 Lokacije vrtičkov
5.4 Lastniški odnosi
5.5 Zemljiška raba na vrtičkih
5.6 Urejenost vrtičkov
6 Tla vrtičkov
6.1 Rodovitnost in vsebnost hranil v obdelovalnem sloju tal vrtičkov
7 Podzemna voda
7.1 Splošno o kakovosti podzemne vode na ljubljanskem polju
7.2 Raven podzemne vode
7.3 Analiza kakovosti podzemne vode
7.4 Ugotovitve po vrtičkarskih območjih glede na ljubljanske vodarne
8 Vrtičkarji
8.1 Bivanjske razmere in pot na vrtiček
8.2 Demogeografska analiza
8.3 Motivacijski dejavniki
8.4 Vrtičkarstvo kot način preživljanja prostega časa
8.5 Medčloveški odnosi
8.6 Zadovoljnost z razmerami za vrtičkarstvo
9 Znanja, ozaveščenost in odnos vrtičkarjev do okolja
9.1 Splošen odnos vrtičkarjev do okolja in njihovo zaznavanje okoljskih problemov
9.2 Opredelitev poglavitnih onesnaževalcev okolja
9.3 Potreba po izobraževanju o problematiki varovanja okolja
9.4 Načelna podpora ohranjanju okolja
9.5 Vrtičkarstvo in varstvo okolja
9.6 Znanja o uporabi, uničenju ostankov ter hranjenju fitofarmacevtskih sredstev
10 Obdelovanje vrtičkov
10.1 Gnojenje
10.2 Raba fitofarmacevtskih sredstev
10.3 Raba vode
11 Pridelki
11.1 Vrsta in količina pridelane zelenjave
11.2 Kakovost pridelane zelenjave
11.3 Primerjava kakovosti pridelkov z vrtičkov s pridelki iz trgovin
12 Vpliv vrtičkarstva na kakovost tal in podzemne vode
12.1 Vplivi na tla
12.2 Primernost trenutnih območij vrtičkov glede na tla
12.3 Vplivi na podzemno vodo
12.4 Primernost trenutnih lokacij vrtičkov glede na podzemne vode
13 Primeri vrtičkarstva iz tujine
13.1 Problematika vrtičkarstva v New Yorku
13.2 Organiziranost vrtičkarstva v Nemčiji in Avstriji
13.3 Organiziranost vrtičkarstva na Nizozemskem
13.4 Primerjava glavnih značilnosti ljubljanskih območij vrtičkov in opazovanih območij vrtičkov v tujini
14 Primernost načrtovanih lokacij vrtičkov
14.1 Pogledi vrtičkarjev na prihodnost
14.2 Dejavniki, pomembni za načrtovanje lokacij vrtičkov
14.3 Ocena primernosti lokacij vrtičkarskih območij, opredeljenih v osnutku izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana
14.4 Lastniška sestava vrtičkarskih območij v osnutku izvedbenega prostorskega načrta
15 Poudarki in zaključki
16 Terminološki slovarček
16.1 Razlaga izbranih strokovnih izrazov
16.2 Nekaj izrazov v tujih jezikih
17 Seznam virov in literature
18 Seznam slik
19 Seznam preglednic
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Geografski inštitut Antona MelikaISBN
978-961-254-150-7Specifikacija
trda vezava • 17 × 24 cm • 224 straniCena
ni v prodaji | |