Knjiga obravnava Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, njene razvojne izzive in njen vpliv na skladen regionalni razvoj, pa tudi nekatere klasične teme regionalne politike in regionalnega razvoja. Prva poglavja osvetljujejo celotno Resolucijo, sledijo pa poglavja, ki iz različnih zornih kotov obravnavajo njene posamezne projekte. Drugi del knjige je namenjen različnim vidikom skladnega regionalnega razvoja, predvsem vlogi znanja v regionalnem razvoju in pomenu naravnih dejavnikov pri regionalnem planiranju.
Slovenija se v želji po zmanjševanju razvojnega razkoraka do najrazvitejših evropskih držav sooča s številnimi razvojnimi izzivi. Na eni strani skuša prek spodbujanja konkurenčnosti in inovativnosti poskrbeti za večjo gospodarsko rast, na drugi stani pa prek različnih ukrepov zagotoviti enakomernejši razvoj celotnega državnega ozemlja. Če so bili v preteklosti glavni napori usmerjeni v učinkovito vključitev v Evropsko unijo in evro območje, je sedaj v ospredju iskanje notranjih rezerv, ki bi pripomogle k uveljavitvi in učvrstitvi Slovenije v krogu najrazvitejših držav. To terja pomemben zasuk v mišljenju, saj doseganje razvojnih ciljev ni več v domeni drugih ali odvisnosti od drugih, temveč plod naših odločitev, znanja in iznajdljivosti. Slednjega se moramo dobro zavedati, še zlasti na začetku novega programskega obdobja in pri pripravi novih strateških razvojnih dokumentov. Zato smo se v knjigi osredotočili na enega od tovrstnih dokumentov, Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, njenim razvojnim izzivom in njenemu vplivu na skladen regionalni razvoj, del vprašanj pa je namenjen tudi klasičnim temam regionalne politike in regionalnega razvoja. Najprej obravnavamo Resolucijo, začenši s poglavji, ki se nanašajo na celotno Resolucijo, sledijo pa prispevki, ki obravnavajo njene posamezne dele, to je predvidene projekte, in jih osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Čeprav so avtorji prispevkov Resoluciji v večini naklonjeni, ne moremo mimo nekaterih vprašanj, ki jih je odprla dosedanja razprava. Ugotovimo lahko, da predstavlja Resolucija udejanjanje več desetletij vodilne smernice razvoja Slovenije, policentrični razvoj, saj se osredotoča predvsem na razvoj izbranih središč, iz katerih naj bi ugodni učinki segali tudi v zaledje. S tem sledi ugotovitvam stroke, da je razpršena pomoč le redko učinkovita, na drugi strani pa posamezna razvojna središča z živahnejšo razvojno dinamiko ob krepitvi njihovih razvojnih potencialov lažje konkurirajo na svetovnih trgih. Vendar pa Resolucija zanemari nekaj ključnih vidikov, kot so vprašanje udeležbe javnosti pri načrtovanju, vprašanje energetske učinkovitosti, trajnostnega razvoja … Preostali prispevki, ki se nanašajo na skladni regionalni razvoj, obravnavajo predvsem dve tematski področji, in sicer vlogo znanja v regionalnem razvoju ter pomen naravnih dejavnikov pri regionalnemu planiranju. Slednje se nam zdi še posebej pomembno, saj je ta vidik v razvojnem planiranju pogosto zapostavljen.
Predgovor
Janez Nared: Uvodnik
Robert Špendl, Igor Gabrenja: Zunanji učinki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov
in možnosti za pokrivanje eksternih stroškov
Milena Škrl-Marega: Načrtovanje z ljudmi ne za ljudi!
Dušan Plut: Sonaravna ocena nacionalnih razvojnih projektov Slovenije (2007–2023)
Marjan Ravbar, Nika Razpotnik: Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti
uresničitve nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji
David Bole: Analiza mest in urbanega omrežja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji
Janez Nared: Model razporeditve pričakovanih delovnih mest kot instrument za načrtovanje
in vrednotenje projektov: primer Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje
2007–2023
Dušan Vodeb, Davorin Rogina: Izgradnja gospodarskega središča NOORDUNG na Koroškem
Armand Faganel: Otok kot priložnost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije
Aleš Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erhartič, Janez Nared, Franci
Petek: Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem
Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erhartič, Janez Nared, Aleš Smrekar, Mimi Urbanc,
Mateja Breg: Nordijski center Planica v luči potreb in možnosti za njegovo uresničitev
Matej Gabrovec, Marjan Lep: Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj
Ljubo Žerak: Veliki železniški projekti, priložnost za nadaljnji razvoj Slovenije
Marko Kristl, Jure Miljevič: Razvoj scenarijev pri določanju poteka velikih infrastrukturnih
projektov v prostoru
Kristina Gorišek: Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika
trajnostnega razvoja v slovenskih regijah
Marjeta Zupan, Simon Kerma: Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega
razvoja – primer Posavja
Igor Strmšnik: Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin
Alma Zavodnik Lamovšek: Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih družb
Milena Bevc, Sonja Uršič: Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij
Milena Bevc, Sonja Uršič: Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in
trendov
Petra Grah, Vito Bobek: Vloga ključnih projektov v razvojni strategiji mesta
Mimi Urbanc, Jerneja Fridl: Ozaveščanje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraževanja
za trajnostni razvoj; primer projekta R. A.V. E. Space
Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan: Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo
Romina Rodela, Mateja Šmid: Učeče regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev
Krajinskega parka Goričko
Katja Klančišar: Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske
politike Zasavja
Blaž Komac, Miha Pavšek, Matija Zorn: Regionalni razvoj in naravne nesreče – preventiva ali
odpravljanje posledic?
Drago Perko: Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji
Tomaž Prus, Franc Lobnik: Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj
Anka Lisec, Franc Lobnik: Trg in tržna vrednost kmetijskih zemljišč v Sloveniji
Ana Vovk Korže, Danijel Vrhovšek: Ekoremediacije kot trajnostne metode za varovanje
okolja
Dejan Jelovac, Dobran Juričan: Kodeks podjetniške kulture za skladen regionalni razvoj
Staša Mesec: Sodelovanje Slovenije v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja
INTERREG IVC
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Geografski inštitut Antona MelikaISBN
978-961-254-014-2Specifikacija
mehka vezava • 16,5 × 23,5 cm • 324 straniCena
| ni v prodaji | |
+386 1 470 61 00
+386 1 425 52 53
