Monografija na primeru Goriških brd predstavlja slovenske izsledke v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta, katerega glavni namen je preprečevanje propadanja terasiranih kmetijskih zemljišč v širšem območju Alp. S terasnim preoblikovanjem pobočij se povečuje obdelovalno kmetijsko zemljišče, preprečuje negativne učinke erozije, tudi erozije prsti, zadrži pa se tudi več vlage in podaljša talno vlažnost. Prevladujoča pokrajinska prvina v Goriških brdih so kulturne terase. Nekoč so terase urejali ročno, po drugi svetovni vojni pa so jih začeli graditi strojno. V zgornjih Goriških brdih je zaradi negativnih demografskih gibanj veliko nekdanjih terasiranih območij že popolnoma propadlih ali zaraščenih. Nasprotno kulturne terase v spodnjih Goriških brdih lastniki nenehno obnavljajo in posodabljajo. Knjiga ni le temeljit prispevek k obravnavi kulturnih teras, ampak je najbolj poglobljeno delo o Goriških brdih nasploh.

Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kulturnimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina Sredozemlja pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar se razlikujejo po pogostnosti, namenu in sodobni funkciji. Največ teras, ki obenem opredeljujejo tudi naše najbolj značilne terasaste pokrajine, je v sredozemskem okolju. Medtem ko so tradicionalne vinogradniške, sadjarske in vrtnarske terase v Koprskih brdih v glavnem že opuščene, so vinogradniške terase v spodnjem, južnem delu Goriških brd še vedno v polni pridelovalni funkciji, prilagojene strojni obdelavi in primerno vzdrževane. Povsem drugače je v zgornjem, severnem delu Brd, kjer so prevladujoče poljedelske terase z nazadovanjem samooskrbne vloge postale manj pomembne za preživljanje prebivalstva, zato so jih v bolj ugodnih legah zatravili, v manj ugodnih pa prepustili zaraščanju. Zaradi navedene dvojnosti so Goriška brda izvrsten poligon za raziskovanje ne le značilnosti terasirane pokrajine, ampak celovite vzročno-posledične obravnave tamkajšnje pokrajinske stvarnosti, tudi z zornega kota njihovega samosvojega zgodovinskega razvoja.

Glede na dejstvo, da so kulturne terase marsikje po Sloveniji dokaj izrazito, ponekod celo prevladujoče zaznamovale pokrajinsko podobo, bi lahko na tem področju upravičeno pričakovali več sistematično opravljenega raziskovalnega dela, kar velja še zlasti za geografijo. Imamo sicer odlično Titlovo študijo o podeželju v zaledju obalnih mest iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri imajo pomembno mesto tamkajšnje terase, sicer pa v slovenski geografski literaturi na tem področju zija velika praznina. Tudi zato je pričujoča interdisciplinarna študija pomemben prispevek k vnovičnemu oživljanju zanimanja za preučevanje terasiranih pokrajin. Kulturnih teras v Goriških brdih se loteva celovito, ne le z vidika njihove kmetijske vloge, ampak tudi v funkciji pokrajinotvorne prvine, ki je odločilno vplivala na tamkajšnji pokrajinski videz in ga zaznamovala s tolikšno mero prepoznavnosti, da se vsi segmenti družbene skupnosti dobro zavedajo, da je kulturne terase treba primerno vzdrževati tudi zaradi uspešnosti turističnega trženja Goriških brd. Spodnja Goriška Brda so namreč s svojimi skoraj »neskončnimi« terasastimi vinogradi in po temenih slemen razpostavljenimi naselji ena od doživljajsko najbolj privlačnih slovenskih pokrajin. Ugotavljamo, da so prav geometrično bolj pravilni terasni vzorci dodobra pripomogli k še večji harmoničnosti pokrajine.

S svojim poglobljenim pristopom monografija ni le temeljit prispevek k obravnavi kulturnih teras, ampak je zagotovo tudi najbolj poglobljeno delo o Goriških brdih nasploh, saj so bila doslej z vidika znanstvene pokrajinske obravnave vse od Vrišerjeve študije v petdesetih letih prejšnjega stoletja pretirano zanemarjena. Kljub celoviti obravnavi lahko kot njene osrednje poudarke izpostavimo sistematično obravnavo morfometričnih značilnosti teras s pomočjo GIS tehnologije, značilnosti zgodovinske in sodobne rabe tal v njuni medsebojni primerjavi ter plazovitosti pokrajine, pri čemer velja izpostaviti aplikacijo deterministične in probabilistične metode v funkciji vrednotenja njene dejanske ogroženosti. Nenazadnje je treba izpostaviti še podrobno predstavitev izvedbe na novo terasiranega vinograda v Medani kot konkretnega rezultata mednarodnega raziskovalnega projekta ALPTER, kar je akronim, sestavljen iz premetanih začetnih zlogov njegovega naslova The Terraced Landscapes of the Alpine Arc, po naše Terasirane pokrajine v alpskem loku.

S predstavljenim pristopom bi morala biti monografija zanimiva ne le znanstveni srenji geografov, arhitektov, krajinskih arhitektov in kmetijcev, če navedemo le glavne »zainteresirane« discipline, ampak tudi vsem prostorskim načrtovalcem, študentom navedenih in drugih prostorskih strok, pa tudi vsem, ki so doslej upravičeno pogrešali temeljitejšo predstavitev Goriških brd, tako občudovalcem tamkajšnje pokrajine in njenih plodov, kot Bricem samim, da se lahko bolje spoznajo z domačo pokrajino, ki jo soustvarjajo in so lahko nanjo upravičeno ponosni.