Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Prostorska utesnjenost kmetij v naseljih
Sodelavci:
 
Trajanje:
1. oktober 2014–30. september 2016
Šifra:
ARRS-PRU/Z6-6855-0618-2014/1
Opis

Združeni narodi so leto 2014 razglasili za Mednarodno leto družinskega kmetovanja, katerega cilj je družinsko kmetovanje ponovno postaviti v središče kmetijskih, okoljskih in socialnih politik ter nacionalnih načrtov. Tej pobudi se pridružuje tudi Evropska komisija, ki družinskim kmetijam priznava ključno vlogo pri pridelovanju kakovostne in varne hrane. Napovedi strokovnjakov, da bo v izrazito tekmovalnih razmerah globalne tržne ekonomije industrijsko kmetovanje nadomestilo družinskega, se niso uresničile. Celo nasprotno. S prehodom kmetijstva od produktivizma, ki temelji na komercializaciji, koncentraciji in industrializaciji, k post-produktivizmu, temelječemu na diverzifikaciji, razpršitvi in ekstenzivnosti, se je pomen družinskega kmetovanja še okrepil.

Predmet naše raziskave je prostorska utesnjenost družinskih kmetij v naseljih, ki je eden ključnih kmetijskih prostorskih izzivov. O njej govorimo, kadar kmetije na obstoječi lokaciji zaradi pomanjkanja prostora ne morejo povečati gospodarskih objektov oziroma razširiti svoje dejavnosti. Utesnjenost vpliva na razvojni potencial kmetij, saj onemogoča večanje njihove pridelave, otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč, sproža socialne napetosti v naseljih, spreminja identiteto podeželske pokrajine ter zmanjšuje interes mladih za kmetovanje. Spremembe družbeno-političnega odnosa do kmetijske dejavnosti in sočasna diverzifikacija podeželja so povzročile, da so kmetije pogosto označene kot vsiljivke v naselju, njihova dejavnost pa moteča za ostale prebivalce.

Čeprav gre za enega ključnih kmetijskih prostorskih problemov, ta problematika pri nas še ni bila sistematično raziskana. Ne poznamo niti časovne dinamike procesa niti dejavnikov, ki na to vplivajo. Slednji so lahko zunanji (izhajajo iz naravnogeografskih ter širših družbeno-političnih in gospodarskih razmer) ali notranji (izhajajo iz sprememb na posamezni kmetiji in znotraj kmečkega gospodinjstva).

V raziskavi bomo proučili časovno dinamiko sprememb, ki so pripeljale do utesnjenosti kmetij. Poleg fizičnega bomo analizirali tudi normativni vidik utesnjenosti ter identificirali notranje in zunanje dejavnike, ki so na to vplivali. Na koncu bomo ovrednotili ukrepe, ki so predvideni za reševanje tega problema, s priporočili izvajalcem kmetijske in prostorske politike pa poskrbeli za prenos novih znanstvenih dognanj v prakso.

Z znanstvenega vidika bo raziskava tako nadgradila razumevanje prostorskih in socialnih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje ali vsaj zmanjševanje konfliktov rabe prostora. Spodbudila bo razpravo o prostorskem položaju (slovenskih) družinskih kmetij, transformaciji njihove vloge v podeželskih naseljih in obstoječih ter potencialnih prilagoditvenih strategijah za njihov obstanek.

Utesnjenost kmetij znotraj naselij je evropsko relevantno raziskovalno vprašanje, zato ocenjujemo, da bodo tako metodologija kot rezultati projekta zanimivi tudi tujim raziskovalcem.

 

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Ključne besede

geografija podeželja • agrarna geografija • prostorsko načrtovanje • podeželsko planiranje • prostorska utesnjenost kmetij • kmetijska politika • družinske kmetije • prehranska varnost • Slovenija