Obisk gora v času podnebnih sprememb

O razsežnostih in posledicah podnebnih sprememb na obisk gora ter prilagoditvah za njihovo blaženje se v širši javnosti obiskovalcev gora govori le priložnostno. Da bi razširili védenje o tej problematiki, smo se sodelujoči v projektu »Obisk gora v času podnebnih sprememb« odločili za organizacijo posveta. Omenjeni projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru podpore izvajanju Alpske konvencije v Sloveniji v letih 2019 in 2020.

Obiskovanje gora v zadnjih desetletjih vse bolj krojijo podnebne spremembe, vprašanje pa je, koliko se teh pri izbiri svojih ciljev zavedajo sami obiskovalci. Višje temperature na primer spodbujajo obisk višje ležečih območij, kjer pa se zaradi taljenja stalno zamrznjenih tal vse pogosteje pojavljajo skalni podori, poleg tega poleti hitreje izgine sneg, kar predvsem v kraškem visokogorju pomeni težave s pitno vodo. Podnebne spremembe vplivajo na živi svet – nekatere organizme najdemo vse višje, drugih nič več. Vse več je tudi intenzivnih vremenskih dogodkov, ki predstavljajo dodatno grožnjo obiskovalcem gora. Podnebne spremembe so tudi pomemben dejavnik »modernizacije« gora, zlasti pri načrtovanju turistične in prometne infrastrukture.

Namen posveta je poročati o stanju podnebnih sprememb v gorah, njihovem vplivu na obisk in ukrepom, ki pripomorejo k ustreznejšemu ravnanju, obenem pa spodbujati k blaženju podnebnih sprememb in njihovih posledic.

Dokumenti:

• Knjižica
• Program

Predstavitve s posveta:

1. Mauro Hrvatin, Matija Zorn: Podnebne in hidrološke spremembe v gorskem svetu Slovenije med letoma 1961 in 2018
2. Irena Mrak: Vidiki obiskovanja gora pri nas in po svetu, ki jih krojijo podnebne spremembe
3. Majda Odar, Ana Kunstelj, Mojca Pintar: Obiskovanje gora v času podnebnih sprememb: izobraževanje bodočih nosilcev trajnostnega razvoja v Biosfernem območju Julijske Alpe
4. Dušan Polajnar: Vpliv podnebnih sprememb na delo gorskih reševalcev
5. Andrej Šmuc: Podnebne spremembe: čas in človek
6. Miha Pavšek: Posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah in obisk gora: na primeru Triglavskega ledenika
7. Matej Ogrin, Borut Peršolja: Vzpon na goro? DA. Trajnostno potrošništvo? NE.
8. Maša Jarčič, Nina Gunde-Cimerman: Ledenika pod vrhoma Triglava in Skute – zavetišči edinstvenih mikroorganizmov, ki izginjajo
9. Peter Mikša, Matija Zorn: »Modernizacija« gora: Triglav in z njim povezani veliki turistični projekti v 20. stoletju
10. Manca Volk Bahun: Snežni plazovi in njihov odziv na podnebne spremembe v gorah
11. Saša Mesec, Gaber Polajnar: Obisk Slovenskega planinskega muzeja v času podnebnih sprememb
12. Dušan Prašnikar: Planinske koče v luči podnebnih sprememb: na primeru projekta LIFE SUSTAINHUTS
13. sklepi posveta
     

Galerija: 

Vodo za Triglavski dom na Kredarici zbirajo z lovljenjem meteornih voda, ki odtekajo z ostrešja doma in lovilne ploščadi tik nad njim. Ko to ne zadošča več, si pomagajo z občasnim prečrpavanjem vode, ki priteče izpod Triglavskega ledenika. Če bo ledenik izginil, bo postala oskrba naše daleč najbolj obiskane planinske koče z vodo še bolj problematična (fotografija: Rok Ciglič, arhiv GIAM ZRC SAZU).