Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov
Sodelavci:
, , , , , , ,
 
Trajanje:
1. oktober 2016–31. marec 2018
Šifra:
V6-1629
Opis

Kmetijski objekti so pomemben gradnik kulturne krajine, zato lahko s svojo umeščenostjo in videzom bistveno pripomorejo k prepoznavnosti, v negativnem smislu pa k degradaciji krajin. Vse več je takih, ki izstopajo zaradi neprimerne lokacije, dimenzij ali oblikovanja. Taki primeri kmetijske gradnje ne pomenijo zgolj vizualne motnje, ampak pogosto niso niti funkcionalni.

Številne razvojno perspektivne kmetije v Sloveniji se soočajo tudi s problemom prostorske utesnjenosti znotraj naselij. O njej govorimo, kadar na obstoječi lokaciji ne morejo povečati gospodarskih objektov, da bi posodobile ali razširile svojo dejavnost. Prav tako ne morejo primerno urediti funkcionalnega prostora na svojem gospodarstvu, ki ga zahteva uporaba sodobne strojne opreme.

Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje razvojni potencial kmetij, saj onemogoča posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč. S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, saj je pripravljenost mlajših generacij za kmetovanje odvisna tudi od možnosti širitve dejavnosti. Prav tako vpliva na kakovost bivanja in sproža družbene napetosti v naseljih. Vzroki sporov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci so najpogosteje povezani z značilnostmi kmetijske pridelave, mejnimi spori ter prečkanjem kmetijskih zemljišč in vandalizmom, pa tudi neustrezno prostorsko umeščenimi in oblikovanimi kmetijskimi in pomožnimi kmetijskimi objekti (dimenzije in proporci, dejanska namembnost oz. raba, način dozidave), s čimer se krnita privlačnost in prepoznavnost krajine.

Reševanje nastalih prostorskih konfliktov je naloga prostorskega načrtovanja. Obstoječi zakonodajni okvir nudi možnosti za njihovo odpravljanje, vendar se pomanjkljivosti kažejo na izvedbeni ravni: to so dolgotrajnost postopkov pri iskanju nadomestne lokacije, zapleti pri spremembah oziroma izdelavi prostorskih načrtov in pridobivanju soglasij, kot tudi postopkovno enostavnejše, a neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v krajino. Poznavanje reševanja konfliktov v praksi in ovrednotenje njegove uspešnosti je osnova za izboljšanje prostorsko načrtovalske in gradbene zakonodaje ter konkretnih posegov v prostor, ki iz tega izhajajo.

Cilji raziskave bodo zato:

1) identificirati in pripraviti pregled najbolj perečih prostorskih konfliktov,
2) oblikovati izhodišča, usmeritve in priporočila za oblikovanje in umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajini (po krajinskih regijah),
3) oceniti uspešnost reševanja pobud za selitev oziroma širitev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju ter ugotoviti morebitne prostorske zakonitosti,
4) prikazati primere dobrih praks na področju selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij v Sloveniji in v primerljivih tujih državah,
5) pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozaveščanje širše javnosti) kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih načrtov.

Faze projekta

FAZA 1: Pregled obstoječih konfliktov zaradi neustrezne umestitve pomožnih kmetijskih objektov in kmetij kot celote v prostor (oktober 2016 – april 2017)
- Priprava strokovnih gradiv za izhodišča za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov.
- Izvedba in analiza rezultatov vprašalnika za občine in krajinske parke.
- Vzpostavitev nabora prostorskih konfliktov.
- Izbor vzorčnih prostorskih konfliktov za nadaljnjo analizo.

FAZA 2: Terenska preučitev prostorskih konfliktov in ovrednotenje obstoječih praks (april 2017 – oktober 2017)
- Terenska analiza umestitve izbranih kmetij (kmetijskih objektov) v krajino.
- Terenska analiza uspešnosti reševanja prostorskih konfliktov in odziv deležnikov (intervjuji).
- Analiza praks pri reševanju prostorskih konfliktov v zaradi neustrezne umestitve kmetij v prostor.
- Analiza izkušenj iz tujine.

FAZA 3: Izdelava strokovnih priporočil (oktober 2017 – marec 2018)
- Priprava izhodišč in usmeritev za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino.
-  Priprava priporočil za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov s poudarkom na participativnem načrtovanju.
- Priprava dopolnitev splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora.

Delo na projektu poteka v skladu s časovnim načrtom.

 

Vodilni partner

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo

Ključne besede

prostorski konflikti • kmetijski objekti • prostorska utesnjenost kmetij • krajinsko načrtovanje • prostorsko načrtovanje • participativno načrtovanje