Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen

Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisne danosti na površini Zemlje, nastalo v določenem časovnem obdobju in na določenem jezikovnem območju. Izraz zemljepisno ime ima tudi tri sopomenke: geografsko ime, krajevno ime in toponim.

Zemljepisna imena se delijo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska zemljepisna imena so imena  naselij (mest, trgov, vasi) in imena zaselkov. Vsa ostala zemljepisna imena (imena držav, pokrajin, krajinskih predelov, gora, jam, voda) so nenaselbinska zemljepisna imena. Ločevanje med naselbinskimi in nenaselbinskimi zemljepisnimi imeni je v slovenskem jeziku zelo pomembno, saj se pravopisna pravila za pisanje obeh vrst razlikujejo.

Druga delitev zemljepisnih imen, ki velja za prav vsa zemljepisna imena na svetu, je delitev na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime v enem izmed jezikov, ki se govorijo na območju poimenovane danosti, eksonim pa zemljepisno ime v jeziku, ki se ne govori na območju poimenovane danosti in ki je različno od endonima te danosti.

Slovenski endonimi so tako slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etničnega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena izven slovenskega etničnega ozemlja, vendar le, če se slovenska zemljepisna imena razlikujejo od izvirnih imen. Tako je denimo Ljubljana slovenski endonim, Lubiana pa italijanski eksonim za naše glavno mesto. Rim pa slovenski eksonim ter Roma italijanski endonim za glavno mesto Italije. Med eksonime sodi tudi večina imen držav v slovenskem jeziku. Tako je Italija slovenski eksonim, Argentina pa ne, ker se slovensko ime ne razlikuje od izvirnega imena.

Pri določitvi imena naselja oziroma imena ulice sodeluje delovno telo vlade, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen, kot določa Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.

Predlagatelj za določitev imena naselja oziroma imena ulice mora pridobiti mnenje delovnega telesa vlade o ustreznosti predlaganega imena naselja oziroma imena ulice.

Vlada je kot svoje delovno telo, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen, imenovala Komisijo za standardizacijo zemljepisni imen.

Postopki se vodijo na način, ki ga določa Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.

Predlagatelji postopkov

Predlagatelji postopka je lahko:

• župan,
• člani občinskega sveta,
• svet ali odbor krajevne, vaške ali četrtne skupnosti,
• udeležene osebe, ko so kot morebitni predlagatelj opredeljene v drugem odstavku 3. člena zakona.

Roki za izdajo mnenj in potrdil so določeni za Geodetsko upravo in Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen. 

• Geodetska uprava izda mnenje glede predlaganega imena naselja ali ulice in potrdilo, da v Republiki Sloveniji ni naselja (oziroma v občini ulice) z istim imenom, kot se predlaga, v 15 dneh od prejema popolne dokumentacije.
• Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen izda mnenje o ustreznosti predlaganega imena naselja ali ulice oziroma predlaganega uradnega kratkega imena naselja ali ulice v 15 dneh od prejema popolne dokumentacije.

Dopolnitev dokumentacije je zhtevana:

Če predložena dokumentacija ni popolna, razumljiva ali je dvoumna, Geodetska uprava oziroma Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pozove predlagatelja, da jo dopolni ali dodatno pojasni. Ker roki za dopolnitev dokumentacije s predpisi niso določeni, se zaradi čim hitrejše izvedbe postopka predlagatelju pošlje poziv v treh delovnih dneh od prejema zahteve oziroma najpozneje v 15 dneh od prejema zahteve.

Rok, v katerem mora predlagatelj dopolniti dokumentacijo, ni določen in je odvisen zgolj od interesa predlagatelja.

Predlagano ime novega naselja oziroma ulice oziroma predlagano uradno kratko ime novega naselja oziroma ulice mora biti zapisano z malimi črkami in z ustrezno uporabo velikih začetnic ter presledkov v skladu s pravopisom.