Skip to main content
Geografski vidiki ustvarjalnosti


Avtorja: David Bole, Marjan Ravbar
Leto: 2007


Knjiga je prvi poskus utemeljitve nekaterih geografskih razvojnih dejavnikov, ki jih spodbujajo različne oblike človekove ustvarjalnosti. Geografska razprostranjenost človeških potencialov je eden ključnih spodbujevalcev ustvarjalnosti in s tem družbenega razvoja. Z njimi so povezani pomembni socialnoekonomski učinki in tudi regionalne disparitete v pokrajini. Na nekatere smo s kritičnim raziskovalnim pristopom poskušali odgovoriti, hkrati pa smo želeli odstreti nove razsežnosti v družbeni geografiji, kot izziv za nadaljevanje poglobljenih raziskav.

Uvodni del razprave je namenjen geografskim vidikom ustvarjalnosti v globaliziranem svetu, spremenjeni paradigmi o razvojnih gibalih napredka in odpiranju novih, sodobnih geografskih vsebin. Osrednjo pozornost namenjamo temeljnim značilnostim ekonomskogeografske in socialnogeografske preobrazbe družbe, ki jo kot poglavitno gibalo modernega družbenega napredka pooseblja ustvarjalno okolje. Z njim je povezana konkurenčnost obsežnih geografsko homogenih območij v razmerah globalizacije in poudarjene vloge ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih razvojnih gibal. V razpravi namenjamo pozornost tudi prostorskim vplivom in posledicam konkurenčnosti, zlasti »novi terciarizaciji«, ter geografskim razsežnostim ustvarjalnosti. Soočamo se še z razporeditvijo ustvarjalnih potencialov ter z njihovimi učinki v tehnološkem razvoju, kot razvojnega pospeševalca konkurenčnosti. Zaradi spremenjenih razmer se preobražajo funkcionalne delitve opremljenosti mest z družbeno infrastrukturo, ki je nujna za obstoj ustvarjalnega okolja, še zlasti pri gospodarskih povezavah, pospeševanju raziskovanja in komplementarnih dejavnostih. V nadaljevanju opozarjamo na povezanost raziskovanja z ekonomskim napredkom. Posebno poglavje namenjamo uveljavljanju konceptov družbe znanja, tako imenovanim primerom dobre prakse, ter priporočenim načelom součinkovanja med sodelovanjem in tekmovalnostjo različnih geografsko sklenjenih območij, na primer mestnimi regijami. Sklepna poglavja so namenjena analitični predstavitvi stopnje ustvarjalnosti ter njene prostorske razprostranjenosti v Sloveniji, pomenu inovacij, družbenega in človeškega kapitala ter priložnostim, ki jih v skrbi za razvoj ustvarjalnosti ponujajo sodobni izzivi v združeni Evropi.



Kazalo vsebine

1 Uvod

2 Geografski vidiki ustvarjalnosti v razmerah globalizacije

3 Ekonomskogeografske prvine preobrazbe družbe

3.1 Ustvarjalno okolje

3.2 Človeški kapital

3.3 Družbeni kapital

3.4 Inovacije

3.5 Grozdenje

3.6 Značilnosti učečih se regij in spodbujanje njihove konkurenčnosti

4. Mesta in regije v družbi znanja – evropske izkušnje

4.1 Mesta in regije v novi ekonomiji učenja (družbi znanja) – raziskovalne in empirične analize v študijah OECD

4.2 Primeri uveljavljanja konceptov družbe znanja pri načrtovanju razvoja mest in regij na območju EU

4.3 Součinkovanje raziskovanja ter javne in zasebne sfere na primeru nizozemskega Leidna

4.4 Aplikacija primera nizozemskega Leidna na slovenski prostor

5 Ustvarjalnost, prvina konkurenčnosti v družbenem razvoju Slovenije

5.1 Izobrazbena sestava prebivalstva

5.2 Kaj so ustvarjalne skupine?

5.3 Kje delujejo in prebivajo ustvarjalne socialne skupine?

5.4 Pomen inovacij, človeških virov in družbenega kapitala v Sloveniji

6 Sklep

7 Seznam virov in literature

8 Seznam slik

9 Seznam preglednic






Ključne besede
družbena geografija
geografski vidik
konkurenčnost
mesta
učeče regije
ustvarjalno okolje
ustvarjalnost




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR