Slovenski eksonimi - anketa

Spoštovani kolegi in drugi ljubitelji geografije.

Na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvajamo temeljni raziskovalni projekt Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS. Med drugim bi z njim radi ugotovili stopnjo dejanskega poznavanja imen za tuje topografske objekte in pojave v slovenskem jeziku in tudi pogostnost njihove uporabe v strokovni javnosti. Predpostavljamo namreč, da prav ta z rabo eksonimskih različic zemljepisnih imen pri poučevanju v šolah, pisanju znanstvenih, strokovnih in poljubnih del in tudi vsakdanjih pogovorih poleg medijev, atlasov in razne literature pomembno vpliva na njihovo poznavanje in rabo v širši javnosti.

Tudi za rabo eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen (ker med strokovnjaki natančna definicija eksonima še vedno ni poenotena, pojem podomačeno tuje zemljepisno ni njegova sopomenka, ampak nekoliko širše opredeljena blizupomenka) je značilen določen cikel: nastanek → čedalje pogostejša raba → pogosta, splošna raba → čedalje redkejša raba (odmiranje) → odmrtje → pozaba. Ni nujno, da vsak eksonim preide čez prav vse razvojne faze, zagotovo pa je vsak v eni od njih. Govorimo lahko tudi o odličnem, dobrem, povprečnem in šibkem poznavanju posameznih eksonimov ter njihovem popolnem nepoznavanju. Rabo eksonimov dodatno zapleta občasno spreminjanje originalnih imen, ki slej ko prej vpliva na njihovo vsakdanjo rabo v drugih delih sveta, tudi pri nas.

Prosimo vas, da sodelujete in izpolnite spletno anketo, ki je dosegljiva na spodnji povezavi. Izpolnjevanje traja približno 20 minut, anketa pa je sestavljena iz štirih vprašanj.