DEEP WOUNDS: Degradacija in nepravičnost v ekoloških periferijah: ranjene manjšinske pokrajine v srednjevzhodni Evropi
Vodja projekta na ZRC
Doc. Dr. Mateja Breg Valjavec-
Naslov v izvirniku
DEEP WOUNDS: Degradacija in nepravičnost v ekoloških periferijah: ranjene manjšinske pokrajine v srednjevzhodni Evropi
-
Kratica
DEEP WOUNDS
Sodelavci
Doc. Dr. Matjaž Geršič, Dr. Jure Tičar, Dr. Ksenija Vidmar Horvat, Dr. Alenka Janko Spreizer , Dr. Nina Cvar-
ARIS šifra projekta
J5-70189
-
Trajanje projekta
1. marec 2026–28. februar 2029 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Partnerji
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani , ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
Interdisciplinarni projekt združuje analizo primerov degradacije okolja z vzorci nepravičnosti, ki zadevajo etnične manjšine na štirih različnih obmejnih območjih v Srednji in Vzhodni Evropi, pri čemer se opira na pojem okoljskega rasizma. Preučuje različne oblike bolj ali manj (ne)vidnih „ran“ v pokrajini, ki vplivajo na načine, kako se pripadniki manjšinskih skupin povezujejo z moteno ekologijo, ter na njihovo možnost ohranjanja oblik fizičnega, psihološkega, jezikovnega in družbenega blagostanja.
Projekt želi prispevati k poudarjanju pomena okoljskih vprašanj, ki se odvijajo na tako imenovanem obrobju Evrope, s poudarkom na usodah manjšinskih skupin (predstavljenih kot „drugi“ prek posebnih procesov „drugačnosti“), za katere se zdi, da so v veliki meri izključene iz raziskav in razprav o okoljskih spremembah. Konceptualizira idejo „ran v pokrajini“ in opozarja na različne zgodovinske in sodobne primere, ki vključujejo marginalizirane etnolingvistične skupine, ki so bile v nacionalnih modernizacijskih pripovedih tako kapitalističnih kot komunističnih držav še posebej zanemarjene. Pri tem uporablja mešane metode, ki vključujejo analizo kvantitativnih podatkov o degradaciji in onesnaževanju okolja ter kvalitativnih podatkov o fizičnem in socialnopsihološkem počutju prizadetih manjšinskih skupnosti.
Obravnavani primeri bodo vključevali vpliv rudarjenja (lignit in baker) na lužiške srbske skupnosti v vzhodni Nemčiji in vlaške skupnosti v vzhodni Srbiji, posledice militarizacije in odlaganja odpadkov na Krasu v Italiji, kjer živijo Slovenci, ter posledice izpostavljenosti okoljskemu tveganju med romskimi skupnostmi, ki živijo ob slovenski meji s Hrvaško.
Inovativni vidik tega projekta je interdisciplinarna in primerjalna perspektiva, ki se je izkazala za ključno za osvetlitev večplastnih pomenov ekoloških sprememb in škode za različne kulture in družbe. Na ta način prispeva k osvetlitvi soodvisnosti in medsebojne povezanosti okoljskih in družbeno-kulturnih pojavov v manjšinski perspektivi, ki poudarja ranljivost etnolingvističnih skupin in njihovih okolij v Evropi.