Preučevanje naravnih nesreč

Naravne nesreče so izjemni naravni pojavi, ki življenjsko ali gmotno prizadenejo prebivalstvo. V slovenskem jeziku je uveljavljen strokovni izraz »naravne nesreče«, ki je le delno primeren, saj vrednoti naravne procese s stališča človeka oziroma družbe – »nesreča« je sociološka pojmovna kategorija. Poleg tega je naravna nesreča v naši državi z zakonom opredeljena kot naravni pojav, ki preseže določen prag 1,5 % BDP države ali občine. Zato je v mednarodni literaturi uveljavljen izraz naravne nevarnosti (angleško natural hazards).
Z vidika narave pač ne moremo trditi, da so nekateri pojavi izjemen dogodek, katastrofa ali motnja v delovanju narave. Napačno je tudi razumevanje, da »se povsem naravno dogajanje občasno sprevrže v uničevalno divjanje naravnih sil nad 'nebogljenim' človekom« (Natek 2005). Gre za procese, ki so sestavni del naravnega dogajanja. Njihova redkost je izjemna glede na naše dojemanje časa, ki obsega največ stoletje, njihova intenzivnost pa je izjemna zgolj glede na naše poznavanje preteklih tovrstnih pojavov. Za večino naravnih procesov, ki lahko povzročijo nesreče, je bila s statističnimi metodami približno ugotovljena zakonitost njihovega pojavljanja (pogostost, magnituda). Naše delo obsega ugotavljanje teh zakonitosti.
Drugi del našega dela je posvečen družbenim zakonitostim. Človek se je naravnim procesom stalno prilagajal in v naravi lahko preučujemo prilagoditve na nanje, ki v pokrajini obsegajo:
-    neposredne učinke naravnih procesov (spremembe reliefa zaradi zemeljskih plazov),
-    izogibanje naravnim nesrečam, kot so redko poseljena območja pogostih poplav ali primeri preselitve naselja na varno,
-    varovalne objekte, s katerimi se je človek poskušal zaščititi (gradnja nasipov),
-    druge posege v pokrajino (preusmeritev strug).