Izzivi regionalnega razvoja

Podčetrtek, 18. in 19. 10. 2018

Slovenski regionalni dnevi 2018

Izzivi regionalnega razvoja

SKLEPI

Slovenski regionalni dnevi 2018 z naslovom Izzivi regionalnega razvoja so v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in Združenja regionalnih razvojnih agencij potekali v Podčetrtku 18. in 19. 10. 2018.

Prvi dan je bil namenjen izzivom spodbujanja regionalnega razvoja s teritorialnimi pristopi (od spodaj navzgor), pri čemer so predstavniki nosilnih institucij predstavili izkušnje in potrebe pri izvajanju mehanizmov celostnih teritorialnih naložb na urbanih območjih – CTN 2014–2020, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – CLLD 2014–2020 ter dogovora za razvoj regij.

Vsi trije mehanizmi so se izkazali kot uspešni, vključene organizacije pa so med izvajanjem aktivnosti pridobile številne izkušnje in so poleg izvedbe načrtovanih projektov izboljšale svojo usposobljenost. Dosežene rezultate je treba realno ovrednotiti ter pridobljena znanja uporabiti za kakovostnejše načrtovanje v prihodnje. Odpraviti je treba administrativne ovire. Prav tako je treba vse tri mehanizme medsebojno povezati ter jasno opredeliti medsebojno povezane cilje komplementarno pa naj se dopolnjujejo tudi viri.

Da bi to dosegli, je treba pravočasno pristopiti k pripravi nove finančne perspektive, učinkovito uporabiti obstoječe institucije in kadre, potrebno je jasno strateško planiranje, zagotoviti je treba preglednost procesov in postopkov ter jasna in izvedljiva navodila, proces priprave pa tudi ustrezno finančno in kadrovsko podpreti.

Načrtovanje bo doseglo svoj cilj le ob poznavanju potreb in okolja upravičencev, ob ustrezni odzivnosti institucij, ter ob zavedanju, da pametne rešitve niso nujno drage rešitve.

Drugi dan je obravnaval pripravo novih regionalnih razvojnih programov ter strategijo razvoja regije kot novega dokumenta, ki povezuje prostorsko in razvojno načrtovanje na ravni regije. Za boljše načrtovanje na regionalni ravni so bila podana naslednja priporočila:

1. Usklajevanje zakonskih določil s področja regionalnega razvoja in urejanja prostora ob vsakokratnem spreminjanju zakonov in podzakonskih aktov ter skrb za ustrezno obravnavo regionalnega načrtovanja v sektorskih zakonodajah (teži se k izoblikovanju enotne oziroma dopolnjujoče se strukture ključnih deležnikov, združevanje postopkov, veliko skrb pa je treba nameniti zlasti sektorskemu povezovanju in usklajevanju z opredelitvijo ciljev na regionalni ravni. Pomemben ukrep z vidika pravne ureditve načrtovanja na regionalni ravni bi bila tudi dopolnitev Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, ki bi lahko kot skupen strateški dokument na ravni regije opredelila strategijo razvoja regije.

2. V procesu priprave regionalnih prostorskih planov in regionalnih razvojnih programov naj se pripravijo in sprejmejo strateška izhodišča regije, ki bodo pomembna podlaga za pripravo obeh dokumentov. Kjer vključeni deležniki dosežejo konsenz, naj strateška izhodišča sprejmejo kot strategijo razvoja regije. Priporočamo, da se strategije razvoja regije in regionalni razvojni programi pripravijo že pred prihodnjo finančno perspektivo.

3. Priprava strateških izhodišč oziroma strategije razvoja regije mora temeljiti na kakovostnih analizah in strokovnih podlagah. Kjer je te smiselno pripraviti za vse regije skupaj, naj jih pravočasno zagotovijo pristojna ministrstva (na primer demografska študija). Za pripravo strokovnih podlag je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva. Posebej priporočamo, da se v naslednjih letih, ko je predvidena priprava programskih dokumentov za novo programsko obdobje, regionalnih razvojnih programov in regionalnih prostorskih planov, pripravljavci posameznih dokumentov povežejo med seboj in skupaj zagotovijo vse potrebne strokovne podlage in analize.

4. Zagotoviti je treba učinkovito medsektorsko sodelovanje ter usklajevanje sektorskih ciljev na regionalni ravni. Predhodno je treba doseči, da sektorji regionalni vidik vključijo v svoja strateška načrtovanja.

5. Z vidika vključenosti sektorjev bi bilo smiselno razmisliti o enotni regionalizaciji posameznih služb ter o opredelitvi enotnega časovnega okvirja sektorskega načrtovanja (kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno), pri čemer predlagamo, da je trenutni časovni okvir prilagojen Strategiji razvoja Slovenije in Akcijskemu programu za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do leta 2030.

6. Pri načrtovanju na regionalni ravni je treba izhajati iz prepoznanih potreb, problemov, kompetenc in potencialov regij, ne pa iz oblikovnih in vsebinskih pričakovanj vsakokratne finančne perspektive.

7. Za pripravljavca regionalnih prostorskih planov naj se z javnim pooblastilom na podlagi 19. člena ZSRR-2 določi regionalna razvojna agencija posamezne regije, pri čemer mora vsaka zagotoviti ustrezno strokovno usposobljeno skupino načrtovalcev, ki bodo kompetentno pokrivali vsa potrebna področja. Kjer je izdelava RPP prepuščena zunanjemu izvajalcu, mora tudi ta zagotoviti ustrezno kadrovsko sestavo izdelovalcev.

8. Za pripravo RPP je treba pripraviti kakovosten podzakonski akt, pravilnik ali navodila za izdelavo, ki bo jasno opredelil vlogo, vsebino, način priprave in obliko RPP.

9. Vse RPP naj se pripravi sočasno.

10. Za načrtovanje na regionalni ravni je treba zagotoviti sodelovanje javnosti, občin, gospodarstva in vseh sektorjev od samega začetka, rezultate participativnega sooblikovanja regionalnih dokumentov pa je treba po najboljših močeh tudi vključiti v posamezen dokument.

11. Pomemben poudarek je treba dati vključevanju občin. V primeru, da bodo tudi pripravljavec RPP regionalne razvojne agencije, lahko te izkoristijo bogate izkušnje sodelovanja z občinami pri pripravi RRP.

Oba dneva je bila večkrat jasno izražena potreba po krepitvi regionalne ravni upravljanja in ustanovitvi pokrajin, ki bi zagotavljale ustrezno institucionalno okolje za uspešno izvajanje regionalnega razvoja.