Skip to main content
Ekonomska preobrazba slovenskih mest

Author: David Bole
Year: 2008


The economic transition in Slovenia has undoubtedly led to major changes in Slovene urban landscape. The political transition in the 1990-ies was only the beginning of other fundamental processes that followed: the socialistic economic system started collapsing, new markets emerged and cities were exposed to global socioeconomic forces. Slovene cities were and still are at the forefront of the mentioned change. Major spatial, cultural, social and other transformations as results of the economic transition can be seen and felt by citizens, workers and visitors.

A theoretical framework of the economic transition was based upon the paradigm of postfordism. The paradigm can sufficiently explain the economic transition and its main results – the deindustrialisation and tertiarisation of urban space. Empirical findings of the socioeconomic structure of the Slovene urban system support the post-fordist paradigm since it has experienced a sharp deindustrialisation and a consecutive tertiarisation in the past two decades. An empirical analysis of the Slovene urban system was accomplished with the use of complex multivariate statistical and classification methods and its final result was a typification of Slovene cities according to the fordist/post-fordist regime of accumulation. The Slovene urban system is characterised by industrial (neofordistic) small cities on the one hand and polyfunctional large tertiary cities on the other.
On the micro spatial level the city/region of Ljubljana was examined to identify the main spatial characteristics and changes caused by the economic transformation in the past 20 years. Detection of two main spatial processes was discussed: centripetal and centrifugal economic forces in the city. The centrifugal forces are stronger since suburbanized areas in the city region are gaining economic functions. A visible outcome can be seen in the formation of new suburban “edge” business zones, shopping centres and secondary office zones. But the centripetal forces are also notable especially in the city centre, which is gaining certain new functions. New forms of economic activities are shaping the spatial structure in the compact city, such as cultural industry and leisure activities. The end result of this economic restructuring is in the new economic geography of the city region of Ljubljana, which is marked by the fragmentation, specialisation and deconcentration of economic activities.
These urban changes should be considered when new strategic spatial plans are to be developed. Polycentricism in the urban region is one possible solution to alleviate the emerging unsustainable spatial patterns that are a direct outcome of the economic transition.



Table of content

PREDGOVOR

1 UVOD

1.1 NAMEN IN CILJI

1.2 ZGRADBA KNJIGE

2 METODE

2.1 OPIS KVANTITATIVNIH METOD IN POSTOPKOV

2.1.1 METODA STANDARDNEGA ODKLONA

2.1.2 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST

2.1.3 RAZVRŠČANJE V SKUPINE S POMOČJO METODE GLAVNIH KOMPONENT

2.2 BAZE PODATKOV

2.2.1 STATISTIČNI PODATKI O DELOVNO AKTIVNEM PREBIVALSTVU

2.2.2 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE

2.2.3 DRUGE BAZE PODATKOV

3 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 UVOD

3.2 TEORETSKE SMERI V URBANOGEOGRAFSKEM PREUČEVANJU ZGRADBE IN

EKONOMIJE MEST

3.2.1 OBDOBJE HUMANE EKOLOGIJE IN POZITIVIZMA

3.2.2 OBDOBJE STRUKTURALIZMA

3.2.3 STRUKTURALIZEM V PRETEKLOSTI IN V SEDANJOSTI

3.2.4 OBDOBJE POSTMODERNIZMA V URBANI GEOGRAFIJI

3.3 TEORIJE EKONOMSKE PREOBRAZBE

3.3.1 FORDIZEM

3.3.2 POSTFORDIZEM

3.3.3 VLOGA GLOBALIZACIJE

3.4 SKLEP IN TEORETSKI OKVIR RAZISKAVE

4 PREOBRAZBA SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA

4.1 UVOD

4.2 RAZLAGA POJMOV MESTO IN MESTNO NASELJE

4.3 LASTNA OPREDELITEV MEST IN MESTNIH NASELIJ

4.4 ANALIZA DELOVNIH MEST V URBANEM SISTEMU SLOVENIJE

4.4.1 LOKACIJSKA DIVERGENCA

4.4.2 DRUŽBENOEKONOMSKI ZNAČAJ SLOVENSKIH MEST

4.4.3 FUNKCIJSKA USMERITEV SLOVENSKIH MEST

4.5 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST

4.6 ANALIZA POSLOVNIH SUBJEKTOV URBANEGA SISTEMA

4.6.1 ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V URBANEM SISTEMU

4.6.2 ZNAČILNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV

4.7 DRUŽBENOEKONOMSKA RAZVRSTITEV SLOVENSKIH MEST

4.7.1 RAZLAGA DRUŽBENOEKONOMSKE TIPOLOGIJE MEST

4.8 POVZETEK UGOTOVITEV DRUŽBENOEKONOMSKIH ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA

5 PROSTORSKE ZNAČILNOSTI EKONOMSKE PREOBRAZBE MEST IN MESTNIH OBMOČIJ

5.1 METODOLOŠKA POJASNILA

5.2 ZNAČILNI PROCESI EKONOMSKE PREOBRAZBE V MESTU IN MESTNI REGIJI

5.2.1 POSTMODERNIZEM KOT OKVIR PROCESOV

5.2.2 DEINDUSTRIALIZACIJA

5.2.2.1 RAZLOGI ZA DEINDUSTRIALIZACIJO

5.2.2.2 ZNAČILNOSTI DEINDUSTRIALIZACIJE V SLOVENIJI

5.2.2.3 FORDISTIČNE IN POSTFORDISTIČNE LOKACIJE INDUSTRIJE

5.2.3 TERCIARIZACIJA

5.2.3.1 RAZLOGI TERCIARIZACIJE

5.2.3.2 POTROŠNIŠTVO V MESTU

5.2.3.3 NAKUPOVANJE IN NAKUPOVALNA SREDIŠČA

5.2.3.4 ZABAVIŠČNI PARKI

5.2.3.5 URBANI TURIZEM

5.2.3.6 SPECIALIZIRANE STORITVE ALI KULTURNA INDUSTRIJA

5.2.4 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.2.4.1 POVEZANOST URBANIZACIJE IN EKONOMSKIH PROCESOV

5.2.4.2 OBLIKE DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V MESTU IN MESTNI REGIJI

5.2.4.3 NEKATERE ZNAČILNOSTI DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI IN RAZLOGI ZANJO

5.2.4.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI SUBURBANIZACIJE Z VIDIKA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.2.5 KONCENTRACIJA NEKATERIH EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.3 PRIMERI PROSTORSKIH POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE LJUBLJANE

5.3.1 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V LJUBLJANSKI MESTNI REGIJI

5.3.1.1 OPREDELITEV IN ZGRADBA LJUBLJANSKE MESTNE REGIJE

5.3.1.2 PROSTORSKO SPREMINJANJE RAZPOREDITVE DELOVNIH MEST V OKOLICI LJUBLJANE

5.3.1.3 PRIMER KONCENTRACIJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V TRZINU

5.3.2 DEKONCENTRACIJA STORITEV IN NASTANEK NOVIH POSLOVNIH CON ZNOTRAJ LJUBLJANE

5.3.2.1 PROSTORSKE ZNAČILNOSTI NEKATERIH TRŽNIH STORITEV V LJUBLJANI

5.3.2.2 PRIMER SEKUNDARNEGA POSLOVNEGA SREDIŠČA V STEGNAH

5.3.3 DEKONCENTRACIJA TRGOVINE (POTROŠNJE) ZNOTRAJ LJUBLJANE

5.3.3.1 RAZPOREJENOST NOVIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČ

5.3.3.2 POMEN NOVEJŠIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČ IN NJIHOVA FUNKCIJSKA ZGRADBA

5.3.4 PRIMER KONCENTRACIJE SPECIALIZIRANIH STORITEV (KULTURNE PROIZVODNJE) V LJUBLJANI

5.3.4.1 OŽJA OPREDELITEV KULTURNE PROIZVODNJE NA PRIMERU LJUBLJANE

5.3.4.2 POSLEDICE ZGOŠČEVANJA KULTURNE PROIZVODNJE NA PROSTOR LJUBLJANE

5.3.5 MODEL PROSTORSKE DINAMIKE V LJUBLJANI – SINTEZA EKONOMSKE PREOBRAZBE

5.3.5.1 METODE DELA

5.3.5.2 PRIKAZ MODELA V LJUBLJANI (SINTEZA POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE)

5.3.5.3 PRIMERJAVA LJUBLJANE Z NEKATERIMI DRUGIMI EVROPSKIMI MESTI

5.4 NAČRTOVALSKI VIDIK EKONOMSKE PREOBRAZBE MESTA

5.4.1 NAČELO NAČRTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – POLICENTRIČNO MESTO

5.4.2 NAČELO NAČRTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – SONARAVNO MESTO

5.4.3 UPOŠTEVANJE SPREMENLJIVK EKONOMSKE PREOBRAZBE PRI NAČRTOVANJU MEST

6 SKLEP

7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

8 SEZNAM SLIK

9 SEZNAM PREGLEDNIC



price
not for sale


Keywords
cities
deindustrialization
development
economic geography
geography
geography of settlements
Ljubljana
Slovenia
social geography
urban geography
urban settlements




Options

Add to favorites

Print

Send by e-mail

QR