Najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji

Slovenijo potresi kar pogosto prizadenejo. Zadnji močnejši so bili v letih 1998 in 2004 v Posočju, v prejšnjih desetletjih pa so poleg te pokrajine prizadeli tudi Kozjansko. Potres leta 1998 je povzročil kar 80 % škode zaradi naravnih nesreč v tem letu. Na Oddelku preučujemo posledice potresov in družbeni odziv nanje.
Tudi poplave so v Sloveniji pogost naravni pojav. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč. V Sloveniji poznamo več tipov poplav: hudourniške, nižinske, kraške, pa tudi mestne in umetne. Hudourniške so pogoste v hribovitih pokrajinah, kjer vodotoki ob padavinah hitro narastejo. Ker s seboj prinesejo obilo gradiva, povzročajo škodo na cestah, mostovih in travnikih, včasih pa tudi na stavbah. Nižinske poplave so značilne za poplavne ravnice velikih rek. Kraške poplave niso naravna nesreča, ker so reden, periodični naravni pojav, kateremu smo se v veliki  meri prilagodili. Mestne poplave se pojavijo zaradi zamašitev odtokov v mestih, ponavadi v podvozih.
Požari so v Sloveniji povzročili večjo škodo v letih 2002 in 2004. Naravni požari so značilni predvsem za gorska in kraška območja jugozahodne Slovenije.
Neurja so pogosta naravna nesreča, predvsem v podobi močnih vetrov, ki povzročajo vetrolome. Močan veter je v Sloveniji povzročil škodo v letih 1994, 1995, 1997, 2002, 2005, 2007 in 2008. Neurja pogosto spremljajo nevihte, ki z udari strel povzročajo veliko gmotno škodo.
Z neurji je povezana toča, ki vsaj en del Slovenije prizadene skoraj vsako leto in povzroči veliko škodo.
V jugozahodni Sloveniji je pogosta tudi pozeba.
Zemeljski plazovi prizadenejo vzpete lege v osrednji in vzhodni Sloveniji, skalni podori pa strma pobočja slovenskih Alp. Zemeljski plazovi in skalni podori povzročajo veliko škodo, saj prizadenejo prometnice in tudi stavbe. Med obsežnejše dogodke, ko je polzenje preperine povzročilo veliko gmotne škode, uvrščamo obdobja izdatnih padavin leta 1989, ko se je v Halozah sprožilo več sto zemeljskih plazov.
Snežni plazovi – snežne plazove prištevamo k naravnim nesrečam, ker občasno povzročijo škodo na gozdovih, prometnicah in stavbah. Leta 2006 so na primer številni dosegli dna dolin in poškodovali žičnice in druge stavbe v Logarski dolini, na Jezerskem in pod Krnom ter kočo na Doliču.
Slovenijo je že več krat prizadela suša. Veliko škode je povzročila v letih 1997, 2000 in 2006 predvsem v kmetijskih pokrajinah vzhodne Slovenije.
Žled nastane, ko dežuje ali rosi na podhlajeno podlago. Na s predmetih in rastlinah nastane do nekaj cm debela ledena prevleka. Žled povzroča veliko škodo na infrastrukturi. Ta naravna nesreča je povzročila veliko škodo v letih 1996, 1997 in 2001, predvsem pa leta 2014, ko je žled januarja in februarja prizadel skoraj celotno Slovenijo.
Vročinski val je daljše obdobje vročega vremena, ki ga prištevamo k naravnim nesrečam, saj vpliva na zdravje in počutje predvsem prebivalcev mest.