Knjiga obravnava spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju na primeru slovenskega alpskega sveta. Njen namen ni zgolj preučiti spremembe rabe tal, pač pa ugotoviti navezanost sprememb rabe tal na prvine površja ter njihovo povezanost z družbenogeografskimi dejavniki in njihovim razvojem. Med letoma 1827 in 1900 so bile spremembe rabe tal dokaj šibke. Med letoma 1900 in 1953 so se njive že začele selektivno omejevati le na bolj ugodna zemljišča, prevladalo je ozelenjevanje. Med letoma 1953 in 1979 je prevladalo ogozdovanje, ki se je v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja nekoliko umirilo. Med letoma 1900 in 2000 je v slovenskem alpskem svetu gozd prerasel kar četrtino površja. Odločilen dejavnik so bile družbene razmere, med katerimi velja izpostaviti politične odločitve in zakonodajo.

Med letoma 1827 in 1900 so bile spremembe rabe tal dokaj šibke, med procesi sprememb rabe tal je prevladovala intenzifikacija. Vzroki: prehod pašne živinoreje v hlevsko, agrarna prenaseljenost, propad tradicionalnih nekmečkih panog tistega časa. Konec 19. stoletja je bil obseg ornih zemljišč največji.

Med letoma 1900 in 1953 so se njive že začele selektivno omejevati le na bolj ugodna zemljišča. Nadomestilo jih je travinje, predvsem travniki. Zato je v tem obdobju prevladovalo ozelenjevanje. V tem obdobju so imele največji vpliv na spremembe rabe tal različne družbene razmere.

Med letoma 1953 in 2000 so bile spremembe rabe tal najmočnejše, prevladovalo pa je ogozdovanje. Med letoma 1953 in 1979 se je največji delež kmetijskih zemljišč spremenil v gozd. Največji vpliv na spremembe v tem obdobju so imele politične odločitve. V prvem obdobju je bilo kmetijstvo zaradi ideološko-političnih razmer zapostavljeno, spodbujana pa je bila predvsem industrija, v primerjavi s kmetijstvom pa tudi gozdarstvo. Med letoma 1979 in 2000 se je moč ogozdovanja nekoliko umirila (vendar ne ustavila), kar bi lahko povezovali z zakoni in ukrepi, sprejetimi po letu 1970, ki so spodbujali kmetijstvo. Med letoma 1900 in 2000 je bila v slovenskem alpskem svetu ogozdovanju podvržena četrtina površja.