V knjigi so predstavljeni rezultati poskusa celovitega vrednotenja stopnje razvitosti zunaj mestnih območij v Sloveniji. Obravnava tudi temeljna vprašanja regionalnega razvoja Slovenije in s tem problematiko preobrazbe slovenskega podeželja kot enega odločilnih dejavnikov vključevanja v evropske integracijske tokove. Za vrednotenje so izbrani objektivni kriteriji, ki odražajo naravne razmere, glavne značilnosti kmetijstva ter temeljne demografske, gospodarske, funkcijske, infrastrukturne in okoljske razmere. Izbor kazalnikov je postavljen na raven posameznih naselij, kar omogoča temeljito prostorsko diferenciacijo. Kompleksno vrednotenje je izvedeno z ugotavljanjem vrednosti in zastopanosti posameznih skupin parametrov ter z njihovim ustreznim ponderiranjem. Na podlagi delnih sintez sta variantno predstavljena dva sintetična zemljevida stopnje razvitosti podeželja, ki sta soliden temelj v prizadevanjih za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja.

V procesu preobrazbe slovenskega podeželja sta se oblikovali dve območji s povsem specifičnimi razvojnimi problemi. Na eni strani so sorazmerno močno urbanizirana ravninska in dolinska območja, na drugi pa periferna območja, kjer sta vse bolj izrazita depopulacija in razkroj kulturne pokrajine. Z razvojem zasebnega drobnega gospodarstva in naselitvijo obrti v obmestjih so se na teh, še vedno podeželskih območjih, pričeli uveljavljati procesi suburbanizacije.

Sodobne razvojne težnje so prikazane v okviru posameznih vsebinskih sklopov, kot so socialne spremembe, ekonomske spremembe, morfološke spremembe in fiziognomske spremembe. Uspešna preobrazba slovenskega podeželja je eden odločilnih dejavnikov slovenskega vključevanja v evropske integracijske tokove.