Skip to main content

Kmetijstvo v Ljubljani

  • Vodja projekta na ZRC

    Dr. Drago Kladnik
  • Naslov v izvirniku

    Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane

  • Trajanje projekta

    1. junij 2001–31. maj 2002
  • Vodja projekta

    mag. Drago Kladnik

  • Finančni vir

    Mestna občina Ljubljana
Opis

Kmetijska dejavnost v Ljubljani je ekonomsko in socialno že dolgo potisnjena povsem v ozadje, kar ne velja za njene prostorske vidike, saj kmetovalci z obdelovanjem zemljišč skrbijo za urejen pokrajinski videz, primeren zlasti za preživljanje prostega časa meščanov. Takšna vloga je znotraj avtocestnega obroča, ki smo ga vzeli kot mejnik strnjeno pozidanih delov mesta (v podrobnem se nekatera takšna območja pojavljajo tudi zunaj obroča, a tudi znotraj njega so manjši kompleksi sklenjenih obdelovalnih zemljišč), zaradi večje stopnje urbaniziranosti nekoliko manj izrazita. Kmetijstvo je zapustilo neizbrisen pečat v morfologiji nekaterih mestnih predelov, katerih identiteto je treba tudi vnaprej skrbno negovati in varovati. Večina aktivnih kmetij kljub ugodnim možnostim prodaje pridelkov vse bolj životari, čeprav jim ne gre oporekati trdoživosti. Nekatere so že zdaj povsem vklenjene v betonsko zmes stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih in drugih mestnih predelov, za glavnino drugih se takšna usoda lahko predvidi ob doslednem udejanjanju prostorskega plana MOL. Poraja se dilema, ali jih prepustiti organskemu, spontanemu propadu, saj je njihova starostna struktura neugodna, ali pa se problematike lotiti načrtno in jim na drugih lokacijah zagotoviti nadomestna zemljišča. Nenazadnje bo treba poskrbeti tudi za gospodarno in okoljsko neproblematično kmetovanje na preostalih krpah obdelovalnih zemljišč. Predmet raziskave niso bile le zasebne kmetije, ampak je bilo kot pomembna prvina kulturne pokrajine, še zlasti z vidika potencialnega onesnaževalca okolja, izpostavljeno tudi vrtičkarstvo. Opozarjamo na problematiko zasebnih vrtov pri indvidualnih in vrstnih hišah, med katerimi je ob ekološko povsem neoporečnih gotovo precej takšnih, ki z uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev občutno pretiravajo.
 


Obdelovalna zemljišča znotraj avtocestnega obroča leta 2000. (slika v večji ločljivosti)


Zaradi ukleščenja preostalih kmetij v gosto pozidano mestno tkivo kmetijski stroji povzročajo dodatne prometne težave.


Raziskovalni projekt

Ključne besede
Ljubljana
kmetijstvo
okolje
prostorska preobrazba