Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

Razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja bo v NUK-u na ogled od 28. septembra 2021 do 15. januarja 2022. Na njej so kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice. 

Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali.

Z razstavo želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete.

Razstava je nastala v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in Narodne in univerzitetne knjižnice. 

Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, videoposnetek