Knjiga podaja večplastne odgovore na obseg in vzroke prostorskih, pa tudi družbenih, gospodarskih in fiziognomskih sprememb na slovenskem podeželju. Predstavlja rezultate interdisciplinarnega raziskovalnega pristopa pri prepoznavanju prostorskih sprememb in načrtovanju razvojnih usmeritev. Podrobne raziskave so izvedene na treh pilotnih območjih, izbranih tako, da je zajet presek značilnih slovenskih makropokrajinskih enot, obenem pa so pokriti tako procesi intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Za vsako pilotno območje so pripravljeni razvojni scenariji v treh različicah. Predlogi splošnih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede širitve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaključuje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja.

Izhodišče raziskovalnega projekta z naslovom Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca temelji na spoznanju, da je dejansko stanje prostorskih razmerij, to je odnosov med posameznimi ustvarjenimi prostorskimi prvinami, čedalje slabše. Razloge za takšno stanje lahko med drugim najdemo v preveliki splošnosti programskih in prostorskih aktov. Posledica njihove posplošenosti je tudi nezmožnost dovolj natančnega prenosa s planske na projektno in izvedbeno raven. Zaradi tega je zaznati tudi odsotnost učinkovite kontrole izvajanja prostorskih določil.

Problem, ki smo se ga lotili z raziskavo, so pokrajinske spremembe, ki nastajajo zaradi spreminjanja poselitve in posodabljanja kmetijstva. Področje urejanja prostora ima v postopkih prostorskega načrtovanja najpomembnejšo vlogo kot koordinator oziroma usklajevalec številnih različnih, tudi diametralno nasprotnih interesov v prostoru. Temeljna podmena raziskave je, da je mogoče večplastne in celovite odgovore na obseg in vzroke sprememb, ki v pokrajini nastajajo zaradi spreminjanja poselitve in posodabljanja kmetijstva, pridobiti le z vključevanjem interdisciplinarnega pogleda na prepoznane spremembe in usmeritve. Poglavitna vprašanja, ki smo si jih ob tem zastavili, so: kakšne so te spremembe, v kakšnem obsegu se pojavljajo, kateri so dejavniki in prvine sprememb, kako lahko nanje vplivamo in do kolikšne mere jih lahko predvidimo.

Hipotezo raziskave smo preučevali na treh pilotnih območjih, ki so izbrana tako, da je zajet presek značilnih slovenskih makropokrajinskih enot (sredozemske pokrajine, dinarske pokrajine, alpske pokrajine in panonske pokrajine), obenem pa so pokriti tako procesi intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Primer intenzifikacije je izbor katastrskih občin Žalec in Gotovlje v občini Žalec, ki sta na stiku alpskega in panonskega sveta. Za ponazoritev marginalizacije smo izbrali katastrsko občino Kožbana v občini Brda kot predstavnico sredozemskega sveta in katastrsko občino Sela pri Hinjah v občini Žužemberk kot predstavnico dinarskega sveta.

Za vsako pilotno območje so razvojni scenariji pripravljeni v treh različicah. Predlogi splošnih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede širitve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaključuje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja.